Pridejo noči brez spanja. Navidez neurejen vihar misli prikriva bistvo srža. Razširja se in zliva v eno. Po ustaljeni poti skuša preplezati goro. Ne uspe mu. Vse premleto, a gora vprašanj je pretežek vzpon. Seveda, najlažja pot in hkrati najtežja.

Vsi mi to govorijo. Moj duh in moja intuicija, starši in zgodovina, sošolci in prijatelji. Vprašanja se mi zajedajo v život. Krvavim. »Reši se spon. Povzpni se nad množico. Odgovori si na vprašanja.«
Toda kako zaboga naj si odgovorim na vprašanja, ki mučijo človeštvo že stoletja??!! Kako naj poiščem odgovore, ko jih niso znali ne Platon, ne Einstein, ne Freud, ne Durkheim, ne Curie, ne Steel in ne McCullough?!!!

Sem človek iskalec, nič več in nič manj kot vsi. Moja duša in vest sta čisti. Pletenice ne držijo več. Zdaj sem dokončno potopljen v svoje sanje.  Umikam se. Potrebujem pogovor. Prosim.

Karkoli je že, pozna se. Začel sem govoriti neumnosti, izgubil nekaj spoštovanja. Vendar me to ne skrbi. Skrbi me, da se večina skriva. Skriva za masko vzorcev, rutine, predsodkov in napačnih, vcepljenih idealov. Da je narod funkcionalno nepismen, medtem ko se slavisti kregajo. Da se bomo Slovenci prodali. To je to-kriza identitete-kdo sploh sem, če sem Slovenec? Kaj sploh pomeni biti pravi Slovenec/-ka? Planica in Triglav? Potica in gibanica? Držati skupaj in delati? Iti v gore in se dreti »Kdor ne skače ni Sloven'c«? Samo da moji otroki ne bodo jedli baklave namesto potice. Balkan ali Evropa?

 »Tehnološki napredek še ne pomeni duhovni razvoj!« Kako res. Al Gore je dejal: »Stare navade+stara tehnologija=predvidljive posledice. Stare navade+nova tehnologija=dramatično spremenjene in nepredvidljive posledice.« Kako res. Kje smo? Duhovno povsem na dnu. Izgubljamo stik s sabo, z naravo, z drugimi. Kje je Nirvana? Tam, daleč za obzorjem. Stegujemo se, vendar na napačen način.

Adi Smolar-Samo na en način-odlomek

Živimo v dobi, ko imamo internet,
doma v sobi ti na dlani ves je svet.
Prek satelitov se med sabo gledamo,
vse to zelo spominja na fantastiko.
Obenem pa duhovno smo povsem na dnu,
vse delamo tako, da svet bo šel po zlu.
To nam prinesla je civilizacija,
da smo enkratni izumitelji uničenja.

Samo na en, samo na en,
samo na en način se človk nardi.
Samo na en način se človk nardi,
na sto načinov pa se ga ugonobi.

P_ost S_criptum

Prejšnji prispevek in ta sta kot dan in noč. Vendar je že naša profesorica dejala: »Nič ni popolnoma črno in popolnoma belo. Je sivo.« Vsaka palica ima dva konca-večinoma vedno v enem prispevku predstavljam enega. Navkljub kritiki in hvali moj moto ostaja: »Bodi zadovoljen in ceni to, kar imaš, vendar nikoli ne odnehaj stremeti k boljšemu. Bodi to, kar si. Skromnost je vrlina, napuh pa najhujši greh.«