Živimo v iluziji, blodnji? Bolj ko se poglobiš v filozofijo tega, bolj vidiš da ni nobene garancije. Da E=mc2, da F=ma, da znanost ponuja bogastvo. Bogastvo je resnica in resnica je bogastvo. Vredni pa nismo počenega ficka.

Nič ni resnično, vse je dovoljeno. Vse to je tako klišejsko, tako izrabljeno. Nima ne začetka ne konca. Človeka muči že tisoč let. In kaj, ko si odgovorimo? Bo življenje sploh še imelo smisel, ta mistični pridih iskanja neznanega, iskanja smisla. Kaj, ko bomo dosegli cilj? Bomo postali prazni, sivi razočarani in brez zagona? Ali bomo namesto v globino začeli hoditi v širino? Užij pot ali se osredotoči na cilj. Gorje tistemu, ki vedno razmišlja o lepoti nasprotnega.

Videl sem grafe porabe energije in razvoja, prepad med modernim in tretjim svetom, napredek tehnologije. In? Kaj nam je dala tehnologija? Sesalnik, zaradi katerega bolj kašljaš kot pri metli. Avto, ki zasmraja zrak. Atomsko bombo. Mobilnik, zaradi katerega je nanadoma bolj pomembna oseba na drugem koncu planeta (namesto tista ob tebi). Internet-bolj povezani in še bolj odtujeni. Računalnik, to pošast, ki trga medčloveške odnose hitreje kot povprečna slovenska družina račun za hrano. Globalizacijo, to zver ki trga kulture in melje jezik v zameno za-Ameriko?!! Pesticide, kralje onesnažene vode in zadovoljnih kmetov. Gigatone odpadkov in smrdljive brozge iztrebkov in masti. Gnečo in zastoje. Ah, tehnologija-sovražim jo in ljubim. Poglejmo na to z druge plati medalje. Koliko ročnega dela so izpodrinili skromni pralni, sušilni in pomivalni stroj? Koliko manj opeklin je z električnim likalnikom? Končno imamo pomočnika, ki nam sam posesa hišo. Svet imamo na dlani-vse v trenutku in v trenutku vse. En trenutek na kavici v Londonu, čez dve uri na kosilu pri teti v Parizu. Koliko ljudi so zbližali mostovi in koliko potovanj omogočila letala? Daleč so dnevi trepetanja pred temo. Prešli smo v končno razsvetljenstvo. Naj bo luč. Koliko revolucij se zgodi v sekundi in koliko sekund nam je polepšal iPod (ali njegov nadomestek)? Koliko življenj smo rešili in kolikim pomagali? Po kolikšnem času smo osvojili zadnje prostranstvo in začeli letati kot ptice? Kdo lahko v parih sekundah občuduje fotografijo z drugega konca sveta? In nenazadne, koliko delovnih ur mi je prihranil računalnik? CRTITICAL SYSTEM ERROR FORMATTING HARDDRIVE...no ja, ali pa tudi ne...

En aspekt sveta nam ponuja tudi znanost. Fizika nam pomaga razumeti svet, vendar hočem časih na mah jeti skakati v svoj sanjski svet. Fiziki nam ponujajo varen svet, ki mu vladajo zakoni in snažne, urejene enačbe. Včasih se mi zdi zanimiv, lep in zabaven, drugič pust in mrakoben. Včasih rad pobegnem v svet, ki mu vlada domišljija. Kjer je vse mogoče, kjer vladajo drugačni zakoni, kjer je vsaka enačba obtolčena, divja, a hkrati polna veselja in življenja. Kjer lahko kričim z vrha galaksije, kjer lahko blodim po puščavah, se spustim v prafaktorje vesolja, vidim najprimitivnejše nagone in občutim najplemenitejša čustva. Svet, ki je resnično čudovit in le moj. Tisti, eni in edini, stokrat izrečeni in milijonkrat prerojeni krasni novi svet.

Na koncu pridem do tega sklepa. NIČ nam ne more potrditi ne ovreči, da živimo v „matrici“. NIČ nam ne garantira, da je to kar čutimo, vidimo, vonjamo, okušamo in slišimo, resnično. Nič. Vendar naj bo tako ali drugače, naj smo materija ali program ali resničnost, naj smo v tem ali onem vesolju, naj smo vesoljci ali zemljani, nekaj je gotovo. Njen nasmeh je čaroben, njene oči globoke kot ocean. Zame je to dovolj pristno, da je resničnost.

Pa seveda...VESEL DAN ŽENA!!!