Zadnje čase zelo rad poslušam Adija Smolarja. Morda zato, ker njegove pesmi neverjetno natančno izražajo in ponazarjajo tudi mojo miselnost in življenjski moto. Na šaljiv in zabaven način v svojih pesmih opozarja na aktualno družbeno problematiko (s katero si jaz najraje belim glavo). Zato imam te pesmi tako zelo rad. Ker so smešno-satirične. Ker me zabavajo. In ker govorijo resnico. Zato toliko citatov od Smolarja.

Vedno znova in znova se mi začne gnusiti ta sodrga, to neizmerno nasilje hitrega tempa življenja. Ljudje samo hitijo, gledajo naprej, nič se ne ozirajo nazaj. Nič se ustavijo, ne najdejo smisla življenja, ne najdejo časa za solidarnost, prijateljstvo in ljubezen. To uničuje ljudi. Tako ne gre več naprej. Pa vendar nekateri vsiljujejo to. Ker pa sem len in rad citiram tuje izjave, bom tukaj navedel citat Dominike (s katerim se popolnoma strinjam in nima smisla da bi ga prepisoval z mojimi besedami):

"ja no sej...js kdaj gledam folk zjutri in tist vedno ''jutranja naglica''....folk hod okol tebe, usak ma svoje oprauke in usi hitijo nekam...pa se kdaj sprašujm zakaj usi tok hitimo, ne gledamo nč okol sebe pa ne dojamemo prauga smisla lajfa..mislm nč ga ne uživamo...skos nekam hitimo...sm že dožvela, d folk u uni naglici se niti tok ne ustau d bi pozdravu..sam tist občutk k veš d bi se lah mal okol sebe ozru, mau gledu če koga poznaš....ne pa sam tko direkt usmerjen...maš že zarisano pot u betonu, kam morš stopt, kam greš..." Točno tako.

Da ne izgubljamo odvečnih besed... Ker ČASA NI ČASA NI ČASA NI...

Prenesi filmček 

Ker pa sem upornik, tega ne sprejemam. Upiram se turbo-kapitalizmu. Upiram se nepoštenju in izkoriščanju. Upiram se bogatim svinjam. To se mi gabi. Veliko ljudi mi govori, da sveta ne morem spremeniti. Ana mi je rekla, da sem moram prilagoditi. Nočem se. Še vedno verjamem v splošno dobro in človeške vrednote. Nočem se spremeniti, nočem sprejemati, nočem dopuščati slabo!!!! Udrihajte po meni, pretepajte me zaradi tega, a jaz se ne bom vdal. Ne bom se vdal. Ker sem trmast.

"Živeti je težko, vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!"

Rad pa sanjarim o boljšem svetu in razmišljam o njem. Rad pomislim, kako bi ga sam spremenil na bolje, kako bi nehal trpljenje, kako bi pregnal zlo. Zato: 

"Jaz pa pravim ne ne ne ne...
in stokrat ne ne ne ne...
Jaz drugače bom živel, 
bom gledal zarjo in ponoči zvezde štel."

Da, upiram se bogatim svinjam in presenetljivo je, kakšno moč ima denar. Kakšno zlobno moč. Denar je sveta vladar. Lahko pokvari dobre ljudi, skrega bližnje sorodnike, sklepa nova zavezništva, podira in bankrotira celotne države. Ljudem denar stopi v glavo. Prav presenetljivo je, kaj so vse ljudje pripravljeni storiti za dober posel, za velike denarce. Uničevati planet, škoditi zdravju ljudi, zasužnjevati narode (McDonalds in Amerika), lagati, krasti, podkupovati, tožiti. Kako so ljudje lahko tako neumni in nečloveški??!!!! Zakaj zaradi pohlepa parih ljudi strada ves svet?!!!!! Adi Smolar ima prav, saj za nekatere ljudi velja le eno geslo: vse za dober biznis, vse za velik d'nar.

Vem, da pretiravam. Vem. Vem, da pretiravanje ni dobro. Za novo leto ne pijem šampanjca. Niti Bandidosa kot pijačo. Nisem niti poskusil kaditi in ne mislim. Da o kakšnih drogah sploh ne govorimo. Zakaj?

Ker me je strah. Pred stranskimi učinki vseh naštetih substanc. V osnovni šoli sem imel sošolca, ki je priložnostno pil. Ni mu šlo mposebej dobro v šoli, zato je začel svoje probleme utapljati v alkoholu. Postal je odvisen od vodke in jo je pil kot vodo. Šlo je celo do te mere, da mi je hotel ukrasti alkoholne pijače iz mojega lastnega stanovanja! Hotel je narediti samomor. Potem sem ga pa jaz moral vleči iz te usranije. In verjemite, tisto leto je bilo živi pekel. Kaj narediti? Izdati najboljšega prijatelja ali ga pustiti, da dela kar pač hoče? Težka odločitev.

Ko sem dežural z Laro iz 3.a, sem dobil dokončen odgovor na to vprašanje. Izpovedal sem se, nato pa mi je rekla: "Ali se bojiš, da si šibek?" Dobil sem cmok v grlu. Vem, resnica boli, a priznam. V nekem smislu me je res strah, da sem šibek. Da bi pristal kot milijoni drugih...na ulici, zadrogiran, napit, brez denarja... "Meni se sploh ne zdiš šibek človek."

 Saj tudi nisem. Šibki so tisti, kronični odvisniki res postanejo. Odpor do alkohola je v meni gnal prvenstveno strah, saj sem šel skozi težko preizkušnjo v življenju. Na lastne oči sem videl, kako je alkohol uničeval ljudi in to je bilo samo dolivanje bencina na ogenj. Jaz nisem šibek človek, nasprotno. Sam si postavljam meje, vem kakšne so, vem kje so in ne grem čez njih. Zato mi tudi starša ne postavljata mej in pravil. Ker si jih sam in jih upoštevam. Ker znam presoditi. Še ena stvar je gnala moj odpor do alkohola, ko sem gledal oddajo na Discoveryju (mojem najljubšem kanalu :-)). Ko sem zvedel, da je alkohol za telo strup. Gorivo, ki ga telo ne zna uporabiti. Da uničuje možganske celice in organe ter v skrajnih primerih poženšči moškega (težki kronični pivci).

O tem poje ta poučna pesem: 

Sam na klopci je sedel
in žalostno drobiž je štel,
po žepih brskal je zaman,
pol pa reku, naj mu stotko dam:
"Veš, za liter manjka mi še sto."
je dejal, jaz pa njemu "Naj ti bo!"
Se je zahvalil, mi roko dal, nato pa zamrmral:

Če nebi pil, (če ne bi pil)
če nebi pil, (če ne bi pil) bogat bi bil!
Če nebi pil, (če n ebi pil)
če nebi pil, (če n ebi pil) bogat bi bil!

Je vprašu me, če čas imam
in naj en mal z njim pokramljam,
priznam, da me je kar prevzel,
ko mi razlagat je začel,
kaj si je želel, kaj je počel,
ko mlad je bil in ni še pil
in sem spoznal, da dost je bral,
mu verjel, ko je dejal:

Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi profesor bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi profesor bil!

Pa skupaj sva na špricer šla,
jaz spil sem enga, on pa dva,
pol zase sem naroču sok,
on pa pivo in en dvojni štok,
je kmalu bil povsem pijan,
govoru mi, da ga je sram,
pol se je zjokal in dejal
kot dab se opravičeval:

Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi drugačen bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi drugačen bil!

Potem sem večkrat ga srečval,
mu vedno nekaj dnarja dal,
se vidlo je, da zlo slabo
je z njim, a je govoru: "Ni hudo!
S klošarji živim in če je mraz,
po obleko grem na Karitas,
kar gre...ti pa tud fajn se mej!"
je dodal in šel naprej.

Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi čist v redu bil!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi čist v redu bil!

Povedli so mi klošarji,
da je umrl in kje leži,
pa šel sem tja, kjer je ležal,
ves tuj je bil, ga neb spoznal,
res bil je čist taprav mrlič,
ni vidu, slišu, čutu nič.
Čeprav za vedno je zaspal,
razločno mi je djal:

Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če nebi pil, (če nebi pil)
če nebi pil, (če nebi pil) bi bil še živ!
Če pa bil bi živ, (živ)
če bil bi živ,
več nebi pil, (manj pa tudi ne!)

Vendar pa samozavest v meni raste. Mogoče bom pa prav jutri poskusil en Bandidos. Vendar, zakaj za vraga me hočejo ljudje v to prisiliti in me napiti??!!!

Pri cigaretah tako ali tako velja: »Najbolje je sploh ne poskusit!« Sem močan zagovornik tega. Begajo pa me ljudje, ki kadijo samo da bili zaradi tega bolj odrasli. Da bi bili bolj »kul«. Bolj »in«. Samo zaradi družbe. Takšni so šibki. Takšni so slabiči.

Še o drogah in odraščanju (spet popolnoma ista miselnost):

"Danes nabavu sem flaškon,
ja mama, danes se napil ga bom.
Naj vsak vidi, naj vsak spozna,
da končno tudi jaz odrasel sem v moža!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Sem celo šteko cigaret dobil,
ja mama, danes, danes bom kadil!
Ker pa sem frajer, prav rad priznam,
da pri sebi tudi nekaj trave imam!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Sem prostitutko naročil k nam na dom,
ja, mama, danes, danes pa kar bom!
Doslej sem le sanjarjenja imel,
danes pa vse to, vse to bom z njo počel!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Sem le eno cigareto pokadil,
in dva deci vina prav počasi spil,
travo zabrisal sem v smeti,
stari frajli pa sem djal:
doma me ni, zate ne!

Saj treba je, vem, da treba je,
vem, da treba pamet, pamet v glavi je imet!
Lep je ta svet, jaz imam 16 let,
še dolgo hočem živet!

Saj treba je, vem, da treba je,
vem, da treba pamet, pamet v glavi je imet!
Lep je ta svet, jaz imam 16 let,
še dolgo hočem živet!

Lep je ta svet, jaz imam 16 let,
še dolgo hočem živet!"

Vemo, kaj naredijo s človekom trde droge. Tudi mehke niso brez stranskih učinkov. Tisti bivši sošolec je pokadil toliko »trave«, da ni znal izgovoriti niti imena domačega kraja. Žalostno. Zato, droge, ne hvala. Imam rajši realnost in trdna tla pod nogami. Tako je, in da ne bo pomote: LJUBIM TA SVET, pa čeprav ne bo nikoli popoln, čeprav ga mučijo številni problemi, čeprav ga vodijo številni umsko prizadeti. Verjamem v boljšo prihodnost. Še posebej Slovenije, ki jo pa v tem trenutku pestijo številne težave. Najbolj mi gre na živce, ko se sosedje tožarijo. Mir in sprava, to je moja postava! Slovenci sezite si v roke in odpustite si grehe!

Vsi vemo kako je, če v družini vlada le prepir,

vse narobe gre zarad očitkov in zamer.

Če pa družina sk'p drži, vse probleme rešit zna.

Tako kot za družino, tud za narod to velja.

Aj jaj jaj, lepa si Slovenija,

aj jaj jaj, le mal preveč si skregana.

Aj jaj jaj, Slovenci nehajmo ga srat!

Dejmo, dejmo, dejmo raje bolj sodelovat!

Ko smo postali samostojni, sem si mislu zdaj pa bo,

višji standard, red in mir, okolje pa popucano.

A vrstijo se prepiri, skor vsak dan je nov škandal,

sodelujejo pa tisti, ki se grejo kriminal!

Aj jaj jaj, lepa si Slovenija…

Nam vsake tolko kažejo kaj v parlamentu se godi,

pol pa ure in ure gledamo kup skreganih ljudi.

Se ne znajo zglihat, vse vrti se le okol replik,

ko človk jih gleda kolne, križa se, al išče štrik!

Aj jaj jaj, lepa si Slovenija…

Na vseh področjih kregamo se za naprej in za nazaj,

država pa postaja zadrogiran kupleraj.

Je vedno več nasilja, vedno več obupanih ljudi.

Če tko bo šlo naprej, za narod perspektive ni!

Aj jaj jaj, lepa si Slovenija…

Če bi Slovenci sk'p držali, hitro bi naredli red,

ja, če b'lj bi sodelovali, mislu sem in šou na skret.

Sedu sem na školjki nekaj ur, totalno zbit,

ni hotla sodelovat z mano niti lastna r..

Aj jaj jaj, lepa si Slovenija…

Vendar pa je nas Slovencev premalo, okrog 1,8 mio in še ti brez prave narodne zavesti. 

Premalo ljudi se rojeva, preveč jih umira. Mogoče tudi zaradi prometnih nesreč. 

Imamo največ smrti na cestah na milijon prebivalcev v Evropi, prehiti nas le Portugalska. 

Jaz sem ravno cestnim dirkačem v čast priredil tole pesmico. Pravim ji dirkaško dramilo.

Zadnjič je sem videl nekega Mariborčana voziti takole (odloči se, ali boš zavil desno ali ne!): 

Zakaj se ljudje ne držijo predpisov? Ceste so tudi krive, seveda so, toda če bi le malo bolj pazili na hitrost, bili vsaj trohico bolj obzirni do drugih udeležencev v prometu, upoštevali predpise, morda celo poznali kakšen predpis(!), naše ceste ne bi bile tako krvoločne. Mislim pa, da tale slikici dokaj nazorno prikazuje Slovenskega voznika.

Pa tudi malo bolj bi pomagalo, če bi ne DARS bil tako živalsko potraten. "Dajmo narest predor Šentvid!!! "Bo narejen v dveh letih, gradnja bo okoli 40 milijard!" /.../čez dve leti/../

"Jah, veste, smo dodali še polni priključek na Celovško cesto, zato se bo nekoliko zavleklo...Aja, pa gradnja se bo podražila na 80 milijard..." /.../čez 1 mesec/.../

"Ali sem vam že povedal, da polni priključek vsebuje kaverne, torej bosta predora tripasovna? Bomo že dončali do leta 2019... Ah, sajres, pa podražil se bo na 150 milijard!" /.../Kako lepo je zapravljati davkoplačevalski denar...spet čez pol leta../.../

 "Veste, predor bi bil končan že pred šestimi leti, če bi se ne pritožil izvajalec vgradnje elektro-strojne opreme..." "Ah k vragu z vsem skupaj! Gremo še tožit izvajalca, da vsaj malo pokasiramo! Če pa že zavlačujemo, pa dajmo do konca!"

V tem sem sicer izredno karikiral, podatki niso točni, vendar po približno takem načelu se vleče gradnja predora Šentvid. Videi in slikovno gradivo sneto iz interneta. Prispevali Adi Smolar, Valentin Vodnik idr.

Ampak prometa je veliko. Ljubljana se duši v prometu. Avtomobilov je več kot otrok. In to terja svoj davek na okolje. Sam sem strasten borec proti globalnemu segrevanju in skušam kaj spremeniti, pa čeprav tako majhnega in neopaznega, da ne bo vidno. Bom vsaj lahko govoril otrokom, da sem jaz ukrepal, ko ni bilo še prepozno. Vendar me ostali niso poslušali...

Tole se je znašlo na diareji. Najbolj me je prizadelo, ko pa je človeška ignoranca tako velika. Povedal sem posledice. In kaj sem dobil v odgovor? " Poglej na dobro stran, Slovenci bomo vsaj otok dobili!" Ljudem je dejansko vseeno. Tudi za svoje otroke. Dokler ne bo prepozno. Takrat se bodo pa kesali in žalovali, zakaj nismo kaj naredili... To je resen problem, ki pesti naš planet, brez planeta pa ne moremo živeti! Na kocki je naš obstoj kot civilizacija! Sem že povedal in še bom. Milijonkrat če bo treba. Nekaterim ljudem je enostavno težko priznati resnoco, neprijetno resnico, ki bo najhuje prizadela naše zanamce. Za tiste, ki pa pred nosom nimajo zadosti dokazov enostavno ne najdem besed. Poučite, spoznajte dokaze in vedeli boste!

 "Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi, ne ne ne
to doleti lahko le druge ljudi, mene pa ne.
Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi, ne ne ne
to doleti lahko le druge ljudi."

Američani so daleč največji onesnaževalci, ko pa udari Katrina pa jok in stok. Čudni so ljudje.

Na koncu se najraje odklopim od sveta. Zato najraje prižgem televizor. Največja in najboljša "kišta" zabavne elkrtonike. Gleda jo ves svet. Pravo čudo 21. stoletja in kot tako je televizor nepogrešljiv. Včasih se mi zdi, kakor da sem suženj televizije. Zato sem se odločil, da med tednom ne bom gledal televizije, da se ji bom popolnoma odpovedal. Le v nedeljo zvečer si bom pogledal svojo najljubšo oddajo. In bognedaj...da bi crknu televizor in da bi Adi Smolar jenjal peti. Hvala lepa in nasvidenje. Upam, da vam tale čustveni izliv ni bil v prevelik napor. Meni je bilo vsaj v užitek pisati in tako me bodo nekateri ljudje bolje spoznali. Če ni najbolje napisano, se opravičujem, pisal sem pozno v noč. Zato bo stvar še dolgo"loščil" do končnega sijaja.