Dotakni se me, samo še enkrat, telo mi gori.

In danes dragi moj, boš moj.

In ko spet zaprem oči, se mi spet pojaviš ti, tako lep in močan, tako popoln in samo moj ampak zakaj se mi zdi, da je to samo želja? Bil si mi tako blizu in skoraj bi te imela pa je šlo vse v nič, odšlo je in ne bo se več vrnilo ker je ona prišla nazaj.

Vedno je bila tam, skrita kot temna senca in čakala, čakala, da pride njen dan, da te spet ujame v svoje spletkarske mreže, tvoje srce je ujeto in ni več izhoda, ni drugega kot, da odidem in se ne vračam več, ni drugega kot, da obrnem glavo in odidem.

In tvoje lice spet krasi nasmeh, zadovoljen si, ker je ona spet nazaj. In spet moje lice solze rosijo in spet me tolažijo, spet, spet ... Vrti se tale film, vedno znova in znova in počasi imam dovolj vsega, kdaj bo konec?

Telo mi dregeta, tako potrebno je tvoje ljubezni, tako potrebno enega, samega objema, tako potrebno lepe besede in pogleda. Zakaj nisem dobra za tebe? Zakaj so vse boljše od mene? Kaj imajo, kar nimam jaz?

Vse bom naredila, vse bom spremenila samo poglej me, poglej in mi podari nasmeh. Naj mi srce razbija v ritmu bobnov, naj mojo dušo naseli nemir pričakovanja, naj telo uživa v blaženosti pogleda, naj se topim vsa, vsa, samo tvoja.

In še stene imajo več posluha, še one me bolj razumejo kot ti.

In še drevesa zunaj se mi klanjajo in mi govorijo, da pač tako je.

In še ona ve, kako mi je, čeprav se smehlja ker ve, da si njen in da nimam izbire kot, da rečem »Zbogom.«