Zjasni se! Kako naj se zjasnim, ko pa vse že vem? Kako naj bom resna, ko pa solze moram prikrivat in lagat, kako drugače če ne z smehom in vedrino?Glava me boli, ne morem več razmišljati trezno. Obupana sem in tako nizko sem padla, da bi odšla s prvim, ki pride mimo mene. A razumeš? Saj vem, da ne. Kdo bi mene razumel? Preveč sem … zakomplicirana? Tako drugače gledam na svet. Barve vidim drugače kot ti in razmišljam drugače. Drugačna sem pa kaj? To ti je nekdaj tako bilo všeč, včasih sva najdla svoj jezik, tako dobro sva se razumela. Ampak ne, morala je priti ona, spustil si jo med naju in prišla je vzela si je velik stol in se usedla med naju. Gledala je zdaj enega, zdaj drugega. In že sem videla, da te izgubljam, da se zaljubljaš v njo, ko je izbrala. Srce je hotelo pobegniti v daljavo in umreti ker je vedelo, da te bo izbrala. Ampak ne. Izbrala je mene.

In to mi je všeč.