Ti si bil tisti, ki me je spremenil. Ti si tisti, ki je moje srce iz zlata spremenil v kamen. Nič več ne čutim. Sem kot robot, brez čustev. Brez solz, brez nasmeha. Moški v mojem življenju ne obstajajo, obstajaš še vedno samo ti. Za tebe, srce nisem slišala že dolgo ne. Ne vem kje se nahajaš, kdo te poljublja in kdo z tabo leži v postelji ampak vem, da enega dne bom jaz tista, ki te bo grela. Vem, da že zdavnaj si pozabil name in da, vem, izgubila sem svojo priložnost. V tvojih očeh mene nema. »Nekoč te bom pozabila« sem si vedno govorila ampak počasi izgubljam upanje, ni moškega, ki bi tebe presegel in mojo srce osvojil. Ampak vseeno, potrudila se bom, da te bom pozabila. Dala te bom na blok.

*

Ti si tista, ki me je spremenila. Ti si tista, ki ranila je moje srce. Srce, ki več ne čuti veselja, čuti samo bolečino ob neuslišani ljubezni. Spremenila si me v robota. Ne smejim se več v družbi, ne hodim nikamor, samo sedim ob računalniku in čakam na tebe. Ne vem več kje si, s kom si, kdo ti greje posteljo? Vem, da name si že zdavnaj pozabila in da sem izgubil priložnost, ki si mi jo dala. Zato draga moja, brišem te iz mojih stikov in te pozabljam.

***

Slišim, da si odšel. Niti adijo mi nisi rekel, odšel si neslišno. Iz države in iz mojega srca. Ampak vedi dragi vedno boš imel posebno mesto na mojih messenger stikih. <3

*

Odhajam draga moja, puščam te za sabo in grem novim stikom in ljudem naproti. Boga prosim, da mi boš oprostila ker se nisem poslovil. Oprosti, nimam poguma. Še dan danes si ne morem odpustit, da sem te izbrisal. Spremenil sem si celo naslov in mogoče ti ga nekoč povem, do tedaj pa Zbogom.

p.s. Tole je že malce starejše, napisano na poti oz. ko smo se vračali iz Bosne nazaj domov in ni bilo časa, da bi objavila in objavljam sedaj, ko imam minuto časa, da lahko objavim =D