Zebe me. Komaj zadržujem solze. Drugo ma in jaz trapa tako vesela sem bila od zadnjega pogovora, ko sva se res imela fajn, ko naj bi me poklical, ko naj bi se vidla zdaj enkrat ... čeprav sva ugotovila, da nama ena stvar ni skupna (vse ostalo pa -.- ) in, da bova pač "frenda" tiste vrste "posebna" frenda in tako dalje in rada sem ga začela met. Ne ljubit ker ... to ni ljubezen ampak sedaj izvem po nesrečnem naključju, da je zaljubljen, da ma OČITNO drugo me zebe, dejansko mi solze tečejo po brazu, dejansko komaj pišem. Dejansko se slabo počutim. Zakaj že?

Ja volim plave (=smeđe =) oči u maglama sivim
Ja volim cijeli svijet i svemu još se divim
A oni nek pričaju i govore što hoće
Da volim te jer ti si zabranjeno voće

Glupost...

Ja volim plave oči u maglama sivim
Volim cijeli svijet i ja se ne stidim
A oni nek pričaju i govore što hoće
Da volim te jer ti si zabranjeno voće

Glupost, ma glupost...

Neka ljudi govore,
Na na na na
Nek mi stave okove,
Na na na na
Još više znam,
Još jače znam,
Ne puštam te ja...

Ja volim plave oči u maglama sivim
Volim cijeli svijet i svemu još se divim
A oni nek pričaju i govore što hoće
Da volim te jer ti si zabranjeno voće

Glupost, ma glupost...

Neka ljudi govore,
Na na na na
Nek mi stave okove,
Na na na na
Još više znam,
Još jače znam,
Ne puštam te ja...

http://www.youtube.com/watch?v=0tonzoFcktI

Sedim v tem stolu in razmišljam o vsem skupaj, kako se obrne življenej v sekundi, kako ti lahko nekdo z eno besedo polepša dan, minuto, kako ti nekdo drug lahko to uniči čez sekundo. In potem kot strela z jasnega. Vse se razjasni vse pride v drugi obliki ali vse se poslaša, potem te vsi razočarajo, vsi dokončno skušajo uničit, ti poslabšat stanje, ki je že na nuli. Ko že človek dobi žarek upanja, ko mu že srce začne dehteti pride val, pride veter, ki piha in noče odit. Pa čeprav se pokriješ z odejo, prižgeš radiatore tisti mraz noče odit iz srca.