uf, končno sobota.

Oz. VIKEND. Da, pisano z velikimi tiskanimi.  Sam , da si mal odpočijem od šole pa tega tempa-saj veste, upočasnim zadeve.

Spomnim se, ko nam je prof. za fizko dejal ,da nekateri živijo le za vikend. Sprašujem se, kak lajff pa je to? 2 dneva si srečen in brez večjih obvez, ostalih 5 dni pa nesrečen pa hočeš crknit? Sam zarad tega, ker maš službo? Hm, prav ne morem si zamislit, da bi delala neki takega, kar  bi me omejevalo in morilo.

 Prav želim si iti v službo-z zanosom, novimi idejami in prijetnimi mislimi.  Upam, da mi bo pač enkrat ratal  ustat zjutraj s tistim filingom-"yes, to mi deli-služba". In zame služba pomeni nekaj v tem smislu: razvijanje novih idej, ustvarjalnost, neomejenost, razšijanje obzorja,spontanost...

Hm, verjetno mi ne bo uspelo združiti vse to v eno samo delo- še vedno se trudim, da bi našla poklic, ki bi me res veselil in bi vključeval vsaj nekaj zgoraj naštetih lastnosti. Kaj pa vem-nekako po srcu sem avanturistka, pustolovka-torej upajmo, da bom tako rekoč lahko "razširila krila in poletela" -in v tem neznansko uživala( v službi namreč). Tega ne odtehta noben denar. Če si svoboden v službi, če se lahko tam sprostiš, si ustvarjalen, počneš nekaj v čemer si resnično dober in v tem uživaš je res kul, če pa dobiš za plodove tvoje "ustvarjalnosti" še dobro plačo...nihče se ne bi branil. Ampak naj poudarim še enkrat-bolje da se- 5 oz. 6 dni v tednu, 8 ali 10 ur na dan-dobro počutiiš in dobiš nekaj malega, kot pa da zjutraj s težavo vstajaš, ponoči pa ne spiš, ker te preganjajo more o tvoji službi-pa čeprav  je plačilo visoko.

Ja, res je pomembno, da to kar delaš, rad počneš.

Tisti, ki mu več pomeni denar kot pa njegova osebna svoboda- si pač sam izbere, da bo v "ječi" skoraj polovico svojega življenja. Pa naj živi za vikende-itak bo preveč zmozgan, da bi se mu ljubilokaj koristnega nardit zase, ko pa je že 5 dni depresiven.

Če pa prideš nekako "pudohovljen" iz službe- in se ne obremenjuješ s tem, da boš moral jutri znova v službo, temveč z veseljem čakaš na to-greš ven, laufaš,joga, aerobika, chat s frendi,sprehod-in zopet si pripravljen na nove izzive-jutrišnji dan te že čaka!

lp, superca 

 p.s.

O tem kako doseči tisto idealno službo, kot posameznik, kako jo najti-se bom pa razpisala kdaj drugič. 

Torej. 1. tukaj.

Ne, da bi bil to dejansko moj 1. blog. Ampak-pač 1. na najblogu. Ah, že kompliciram zadevo-to je dejstvo po katerem se m znana. Komplikacija čist simple stvari mi je pač u krvi. Kaj moremo-genov se pač ne da menjat.

Sicer pa- tule bom poskušala bit čimbolj ustvarjalna in vse to. Čeprav zdejle ravno nimam časa na pretek-le kakšnih 5 minutk.

aha. teh kao 5 minut je pravkar poteklo. Resničnost je kruta.

Torej-odpravljam se.

lp,superca