Stvarno pravo določa omejeno število stvarnih pravic. Ena izmed njih je tudi stavbna pravica, ki je prav tako kot vse druge urejena v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Stavbna pravica je pravica postaviti – zgraditi stavbo na, nad ali pod tujim zemljiščem. Predmet stavbne pravice je seveda lahko samo nepremičnina. Pri stavbni pravici gre za lastninsko razmerje pri katerem je lastnik zemljišča ena oseba, lastnik stavbe pa druga oseba. Lastnik zemljišča se s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice zaveže ustanoviti stavbno pravico. Le ta se lahko ustanovi za največ devetindevetdeset let, lahko pa tudi za krajše časovno obdobje. Stavbna pravica predstavlja breme nepremičnine, nastane pa šele z vpisom v zemljiško knjigo. Imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča obremenjenega s stavbno pravico se lahko dogovorita, da za čas trajanja stavbne pravice lastnik zemljišča na le tem nima nobenega upravičenja. V primeru da pa se stranki dogovorita za stavbno pravico pri kateri se stavba postavi nad ali pod nepremičnino (v primeru da imetnik stavbne pravice ne potrebuje celotne uporabne vrednosti zemljišča), se lahko dogovorita tudi, da isto zemljišče hkrati uporabljata tako lastnik zemljišča kot tudi imetnik stavbe pravice. Za koriščenje stavbne pravice se določi tudi nadomestilo, ki ga mora lastniku zemljišča plačevati imetnik stavbne pravice. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena, pogoj pa je tudi izbris iz zemljiške knjige, saj šele z izbrisom ugasne. S prenehanjem stavbne pravice nastopi obveznost lastnika nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Miha Dolenc