Skoraj tri tedne sem preživela z ugasnjenim telefonom. Prižgala sem ga v petek, na morju. Na internetu nisem bila cel teden, ker sem bila na morju. Sicer sem zadnjič ugotovila, da na morju lovi internet, ampak jaz na morju preprosto ne morem bit na netu.

Na morju smo šli v mesto in jaz seveda ne morem it nazaj, ne da bi kupila kakšno cunjo, verižico ...  Am ... ja, nazaj sem prišla z eno kiklo in pa z dvemi sončnimi očali (nisem se mogla odločit za barvo, zato sem kupila ene črne in ene rjave).

Zvečer sem potem nekaj ustvarjala zunaj in ugotovila, da se na nebu vidi samo veliki voz. Ostale zvezde so bile prekrite z oblaki. Nekaj neverjetnega za videti.

Letos sem čez poletje prebrala izredno malo knjig. Kupila sem si cel kup angleških (nad eno pisateljico sem bila tako navdušena, da sem takoj letela v knjigarno, če imajo še kakšne njene knjige. Eno sem pa res dobila. In zdaj sameva na polici. Drugače pa, kar se tiče knjig, sem zelo čuden človek. Med šolo jamram, ker nimam časa za branje, čez počitnice pa ne berem. Sicer imam pa letos obdobje takšnih lahkotnih ženskih romančkov, medtem, ko sem imela lani obdobje kriminalk in prebrala ogromno knjig.

Na račun neprebranih knjig sem letos pogledala ogromno filmov.

Nekateri so bili res dobri (The Devils Wears Prada, Ice Age 2, Madagascar, The Da Vinci Code, Border Town – krut film), drugi pa spet ravno toliko, da si z njimi preganjal dolgčas – povprečni filmi pač (Blades Of Glory, Date Movie, Not Another Teen Movie, Hanibbal Rising, Shooter – akcija, ki mi je tko nekak ... am ... všeč no).

Še dobro, da je imela moja soimenjakinja na zalogi dovolj filmov in me zalagala z njimi. 

Nekaj najbljšega je bil del "I belive I can fly" pri sinhronizirani verziji Ice Age 2. S tamavmu sva ta del še najmanj petkrat zavertela. 

In pa ... zgodil se je čudež! Moj program za muske in filme dol vlečt ima občasno probleme sam s sabo. In mi pred meseci ni hotel potegniti dol Pride and Prejudice. In danes probam že sedemstodvainosemdesetič in ... OMFG??????????  V tem trenutku je še čist mal, pa ga bom lahko gledala.

Omojbog!!!

Lihkar sem vidla ta novo reklamo za Mobitel in dejansko sem totalno popolnoma navdušena. Kok je lepaaaaa :) Mobitel ma res svetovne reklame. Če izpustimo "Treniraj jezik", pri kateri sem dobila izpuščaje, če sem jo videla. 

Pisanje razglednic se lahko zavleče na tri tedne. Še posebej če jih daš za podpisat dvema odraslima človekoma, ki se odločita, da bosta svojo otročjost razkazovala okoli ravno na razglednicah. In sta pisala res krute komentarje. U. in K. sta jo še najbolje odnesla. Za ostale sem morala po nove, stare pa vržt stran. Na koncu je blo tko, da sem mogla za R. stran vržt 2 razglednici, šele tretja je bla v kolikor toliko normalnem stanju, za D. pa eno. Torej sem za 4 osebe porabila natanko 7 razglednic :) Kako sem se naletala gor pa dol. S prodajalcem sva postala že skoraj na ti, tolikokrat sem bila tam :) Ne, napisane pripombe so bile preprosto prekrute, da bi jih lahko pošiljala naokoli. 

Šola. Nočem.

PS.: Prejle sem dobila mejl od K., da je v Jani intervju z našo ravnateljico, notri pa sta tudi dve sliki iz našega mjuzikla. In seveda mati paniko: "Pejt greva takoj kupt." In sva šle. In vse lepo in prav, dokler ne vidim, da sva midve s K. na zeeelooo izpostavljenem mestu in da sem jaz ko en ... nevemkaj, nimam besed. Režim se ko ena budala. V glavnem grozna slika. Grrrrrrrr.