Velika sem 170 centimetrov in tehtam 47kg.  

Ljudje, ki me prvič vidijo, ponavadi rečejo: Kok si pa ti suha.  

Včasih je bila sošolka prepričana, da nič ne jem. Da sem anoreksična. Pa je potem kmalu videla, da pojem ravno toliko stvari kot ona, če ne celo več. 

Ugotavljam, da imajo ljudje okoli mene različno mnenje o tem.

Nekateri mi pravijo: Blagor tebi, ker si tako suha.

Drugi pa: Sam ti se prov morš mal zredit, bo kdo mislu da si anoreksična. 

Moje mnenje:

Strinjam se s temi drugimi. Rada bi se zredila. Ne veliko, ampak nekaj kilogramov gor mi res nebi škodilo. Zelo rada bi se, pa se ne morem. Ampak to sem pač jaz. Med poletjem, ko sem večinoma samo jedla in spala, mislim, da mi je celo uspelo dobiti dva kilograma gor. Pa so kmalu po tem, ko se je začela šole kmalu izginili. Don't ask me how.

Tisti, ki mi pravijo, da sem lahko srečna, ker sem tako suha ...

OK, mogoče sem res suha, ampak tega koliko časa porabim, da najdem hlače, ki so mi vsaj približno prav, pa ne vidijo. Mimo koliko stvari, ki so mi bile res všeč, sem morala iti. Ker so mi bile vse trikrat preširoke. In tega, da sem v iskanju cunj za birmo dvakrat dala čez cel CityPark, BTC in po vrhu še en ogromen nakupovalni center v Trstu ... pa imam še vedno samo čevlje in jakno (ki je bila edina, ki mi je bila v vsej moji zgodovini prav in ni narejena po naročilu). Koliko živcev je bilo na ta račun izgubljenih in jih še bo, imam občutek. (Hvala bogu, da obstaja Tally Weijl, ki me rešuje s svojimi XXS 32 številkami, ampak v nejm se žal ne najde nič primernega za birmo.)

Tole si bom nalimala na čelo, če me še kdo kdaj slučajno vpraša, če sploh kaj jem.Takšna vprašanja niso redka.

"Če je trikrat dnevno, je z vsemi drugimi in se ne izogiba situacijam, v katerih bi morala jesti z drugimi ljudmi, je verjetno zdrava. Veliko suhih deklet dejansko poje več kot težja dekleta, saj je njihov metabolizem hitrejši in porabijo več energije. Če jo poznaš že dolgo časa in je suhcena že od nekdaj, je zelo možno, da je to zapisano v genih." 

Začetek počitnic. Vikend sem preživela v Piranu. 

Prehodila sem več, kot drugače prehodim v celem letu. Po ravnem, tako da ni bilo prevelikega problema. Na številne sprehode sem hodila sama, v družbi fotoaparata. Malo sem si uredila misli. Paše. Človek to rabi. Da je malo sam. 

Sicer sem pa Piran spoznala zelo dobro. Na začetku sem se zgubila v vseh tistih ulicah, po katerih te je kar malo strah hodit. Ampak je šlo. 

Najbolj vesela sem bila, ko sem ugotovila, da imamo apartma v prvi vrsti za morjem. Tako sem večino večerov presedela pri odprtem oknu. Lahko bi bil zaprt, ampak zrak tam tako lepo diši. Od tu tudi moj močni prehlad, ki me muči že dva dni. Trenutno je bolje, ker sem nafilana s tableti & sirupom.

Čez eno uro imamo duhovne vaje. Tri dni. Med počitnicam, ja. Birma se bliža. Ah ta naš župnik ... ko le ne bi znal iz še tako zabavne stvari narediti s svojimi dooollgggiimmiii in predvsem dolgočasnimi predavanji najbolj dolgočasno stvar na svetu. Ah ja ...

Ko bi vsaj vedela, pri čem sem.  Vse to  je blazno čudno, preveč zame, da bi razumela.

Maškare!!! :) Letos smo se odločili za skupinsko masko. Bili smo baročni glasbeniki. Še učiteljico za glasbo smo naštimal, da se je oblekla z nami. Ona je res zakon. Naša druga mama na šoli, bi se lahko reklo :) No ok, res smo bli smšeni & čudni, ampak smo pa le osvojil drugo nagrado! To pa ni kar tako! Konkurenca je bila huda :)

Ugotovila sem, da bom v enem letu praktično prepotovala pol Evrope. Lani junija je bila na vrsti Nemčija. Aprila (zvedela včeraj) gremo s šolo za tri dni v Strasbourg (Francija). V evropski parlament, če smo natančni. S šolo. Can't wait. Junija/julija pa Anglija. To bo še zanimivo. 

A je mogoče, da je človek tako nerazgledan, da izjavi, da je bil Jože Plečnik gradbenik?????? V četrtek gremo namreč v Ljubljano, na Plečnikovo razstavo, potem pa ogled njegovih del po Ljubljani. Zna biti zanimivo. V četrtek zvečer pa predčasen začetek počitnic & odhod na slovensko obalo :) Vmes še hiter skok v Trst, če se bo slučajno našlo kaj primernega za oblečt za birmo. Ja, morali bi it smučat, pa sta se mati in oče spomnila, da bi bilo pametno rezervirat kakšen apartma, šele nekje proti koncu novembra. Pa gremo zdaj na morje, kar mi je glede na trenutne razmere veliko bolj všeč, kot pa smučanje. Letos sploh nimam volje do smučanja, pa sploh ne vem, zakaj. Pa tudi ene par stvari moram razčistit sama s sabo, sem ugotovila. Ok, mal sem zašla. 

Moram nehat, sem naročena pri frizerju :) 

Zakaj se mi to dogaja? Zadnje čase sem slabe volje, pa sploh ne vem zakaj. Že minuta je dovolj, da iz super volje padem čisto nekam dol. In potem še sama sebe komaj prenašam, kaj šele drugi.

Na živce mi gre, da znam "odplavat stran". Da sem z mislimi čisto nekje drugje. Da sploh ne slišim nikogar, če mi kaj govori. Da sem na nekem mestu prisotna samo fizično. Dobesedno. Včeraj na šolskem plesu ... ne vem, kaj se je dogajalo zadnjih 15 minut. Bila sem popolnoma zatopljena v svoje misli, ne da bi karkoli opazila, kaj se je dogajalo.

Vesela pa sem, da znam stvari, o katerih ne želim razmišljati, potlačiti nekam globoko, globoko, globoko ... Da pač enostavno ne razmišljam o njih in se z njimi ne obremenjujem preveč. Včasih je tako res bolje, ker se potem vse uredi samo od sebe. Včasih. Je pa res, da na nekatere stvari pač preprosto ne moreš pozabiti. Ne mine dan, ko nebi razmišljala o neki stvari (sem že pisala o njej). Stvar, ki se je ne da kar tako pozabiti. Nemogoče. Čeprav bi bilo mogoče bolje, da je nikoli nebi zvedela. Ampak enkrat bi jo tako ali tako morala. Lahko rečem, da so se stvari začele dejansko uresničevati. Že takoj januarja. Kako prekleto prav je imel. Na žalost. 

Sva prijatelja. SAMO PRIJATELJA. Nič več, kot nekateri mogoče mislijo. Zakaj so vsi tako zelo obremenjeni s tem? Je pač čudovita oseba, edina s katero sem se sposobna pogovarjati osem ur skupaj. Ker mu lahko povem vse. Ker vem, da bo to, kar mu povem, ostalo pri njemu. In tudi mu dejansko zaupam več, kot katerikoli drugi osebi. Nekateri tega preprosto ne morejo razumet. Na žalost je med njimi tudi K. Kljub mnogim pojasnilom pravi, da mi ne verjame, da sva samo prijatelja. Tudi prav. Mislijo, da razumejo vse, v resnici pa nimajo pojma.

Sem človek, ki ne more skrivati svojih občutkov. Če sem vesela, se cel dan smejim kot da bi bila malo čez les, da me že čudno gledajo. Če sem slabe volje, to tudi pokažem. Zelo vpliva name tudi počutje drugih okoli mene. Za tiste, katere mi ni vseeno, seveda. Ne morem se vzdržati raznih pripomb. Vedno moram na glas povedati svoje mnenje. To mi ni všeč, zato se čimbolj skušam ravnati po stavku: Govori samo takrat, kadar te kdo kaj vpraša. Ampak ne gre.  

Vem, da sem se v zadnjem času spremenila. Se popolnoma zavedam tega. Bilo bi že čudno, če se po vsem tem nebi. Ampak nikakor ne rabim nikogar, ki bi mi to omenjal po trikrat na dan. Pa kaj potem, če sem se? Se ne spreminjamo vsi?

Informativni dnevi so za mano. Odločena, kam grem. V bistvu že dolgo časa vem, kam bom šla, ampak bolj ko se približujejo vpisi, večje pomisleke imam.  Nočem iz te šole, ker je res zakon!

Imam ogromne probleme s pismi za Valentinovo. V šoli je organizirana valentinova pošta in seveda je skoraj nujno, da kaj napišeš. Za K. in R. sem 100%, da dobita pismo, za ostale pa odvisno od časa in napadov lenobe. R. hočem neki napisat, ampak ne vem kako, predvsem na kakšen način naj to napišem. Bo ostalo samo pri "hočem neki napisat", ali bom res napisala? (Razmišljam: A si upam? Ne, ne upam si.) Ne vem, mogoče pa bom. Sporočim.
Preveč zapleteno zame. OK, še tri dni časa ... sej to je še doooosssssttttt (optimizem, pač). 

Noro!
Tedna do počitnic bosta vse prej kot tedna zabušavanja (pogledam na koledar). Ok, v ponedeljek ni pouka. Hvala bogu. V torek, fizika nenapovedano spraševanje. Grozi mi, da bom v šoli do sedmih zvečer, vzrok: štempljanje, razvrščanje valentinove pošte. Torej, časa za učenje ta dan ne bo. V sredo športni dan, drsanje. Upam na čim hirejšo vrnitev domov, ker naslednji dan pišemo matematiko, sem rezerva za vprašat pri geografiji (če kdo zboli), poleg tega sprašuje še biologijo. Petek, upam na dan brez spraševanja. Vikend bo vsekakor zaznamovalo učenje, ker v ponedeljek pride na vrsto test kemije (o kemiji se meni ne sanja nič, še veliikkooo dela bo), v torek naj bi bila vprašana zemljepis, biologijo in možno da tudi fiziko, v sredo pišemo spis na temo domačega branja (da ne omenjam, da moram to  bedno knjigo še prebrat), pa spet fizika, v četrtek pa naj bi bila vprašana zemljepis (če v torek ne bom, ker je pustni torek in bo kao rajanje na šoli), poleg tega sprašuje še biologijo. Da ne omenjam da je drug teden zadnji teden za opravljanje izpita za birmo (naučit se moram še tretji sklop, ki je zellloooo obsežen, zakompliciran in nasploh beden in težak). V četrtek zvečer pa odhajam v Piran (mati in oče sta se šele po novem letu spomnila, da bi bilo pametno rezervirati smučanje, ker pa seveda ni bilo nič več frej, sta se odločila, da obiščemo slovensko obalo. Lovely.)  Potem pa počitnice. In po počitnicah birma. Pa vpisi v srednjo šolo. Pa še veliko stvari se bo našlo. V to sem prepričana.

Ravnokar sem prišla iz šole. Ja, vem da sem zgodnja.

Že za preduro sem pristala na pevskih vajah. Zvadili smo še posamezne dele pesmi, potem pa odšli na matematiko. Dolgčas, kot vedno. Angleščina. Predstavitev plakata. Očitno ji je bil plakat tako všeč, da je malo spregledala moje in K. škiljenje na plakat. In ocena je bila nad pričakovanji (glede na to, da sem znala tekst bolj na pol).

Potem pa na generalko za jutrišnje nastope. Trije so. Sicer sploh ne vem, kakšen je program, ker sem  med generalko brala še tiste zgodbice za Cankarjevo tekmovanje, ki jih včeraj zvečer nisem uspela, ker sem zaspala ob branju. Se zgodi. Potem pa je bila biologija iz katere sem odšla deset minut prej, ker sem pisala Cankarja. Cankar je pa bil ... glede na to, da sem se na pripravah prikazala natanko nikoli in zadnje zgodbe brala dve uri pred pisanje, oziroma dveh sploh nisem prebrala, ker so mi povedali, da se ne splača, ker sta bedni, je v redu. Ne pričakujem nič, ker vem, da teko dobro pa spet ni bilo, da bi kaj dosegla. S pisanjem Cankarja smo končali ob pol štirih, ob štirih pa smo imeli poskusno "okroglo mizo", kjer smo imeli vajo za v ponedeljek, ko naša šola gosti okoliške šole in bomo debatirali o devetletki. Ja, zavleklo se je dve uri ... and here I am.

Zanima me samo, kako in predvsem kdaj se bom naučila matematiko, ki jo pišemo jutri.

Hvala bogu da je šola samo še jutri. Pa še jutri bolj tako na približno. Poleg tega, da se mi ne sanja, kam grem na informativne dneve. In ne verjamem, da se mi v petek bo. V mislih imam samo eno šolo, na katero po vsej verjetnosti grem. AAAAA čez dober mesec so že vpisi *se prekrižam*. PA zvemo kateri bo tretji predmet za eksterce *se ponovno prekrižam* (prosim, prosim, prosim za angleščino ... v primeru zgodovine, kemije ali (bog ne daj) fizike se prepišem na drugo šolo (ja, dream on)). Če nam res hočejo tako dobro, kot pravijo, bi nam lahko dali na izbiro, kateri predmet hočemo pisati, če že mora bit tretji predmet. Ampak ne, to je seveda predrago (en tank manj, pa bo). Najmanj kar je v njihovi moči je, da bi lahko že na začetku leta sporočili tretji predmet. Zakaj ne, če nam hočejo samo dobro (kot pravijo)???

Trenutno sem na tabletah, sirupu in molim, da me jutri sredi pesmi nebi popadel kakšen hud kašelj (kar je čisto možno). Že tako je trenutno glas zaradi prehlada na bolj slabi kvaliteti. Takle pač mamo.  

Ohhh ... prehlajena sem. Zjutraj, ko sem se zbudila sem bila v grozljivem stanju. Še posebej moj glas. Mislim kako sem se mogla po enem letu in pol prehladit ravno v tem tednu, ko imamo tri nastope s pevskimi. Mislim saj zbor z lahkoto zmore brez mene, ampak kdo bo pa pel moj solo????? Upam samo, da se bo do srede stanje izboljšalo. 

Cankarjevo tekmovanje je v torek, meni pa še vedno manjka polovica literature. Juppiiiii. Sicer grem na tekmovanja tako, da ponavadi ničesar ne pričakujem, tako da potem niti nisem razočarana, če ne dosežem ničesar. Je pa bilo pri angleščini zato toliko večje presenečenje, da odhajam na državnega (sem omenila, da rezultate dobimo šele 11. februarja? Ne vem, zakaj rabijo toliko časa, saj so bili vsi resti pregledani že na dan tekmovanja. Ampak dobro, bomo počakali, čeprav, kot sem že omenila, ne pričakujem veliko.).

Ugotovila pa sem, da se je moj krog prijateljev močno zmanjšal. Včasih sem se telo dobro razumela s celim razredom, bi se lahko reklo. Danes jih je samo še nekaj. Je pa res, da sem novembra enkrat dobila tako dobrega prijatelja, ki je boljši kot deset naših razredov skupaj. Tako da sem v bistvu močno na boljšem (čeprav najmanj dvakrat na dan dobim vprašanje, če sva midva skupaj). Oh, ja ... Očitno naši osebki sploh ne razumejo, da sploh ni nujno, da sta dva pač skupaj, če sta dobra prijatelja. Sem ugotovila, da se sploh ne obremenjujem s tem, ampak se mi zdijo smešne te njihove izjave. Nenavadno zame, ki se ponavadi sekiram za najmanjšo malenkost.

Drugač pa morm rečt, da se imam v zadnjem času v šoli tako dobro, da bi brez najmanjšega problema v šolo hodila tudi med vikendom. Oziroma ne brez najmanjšega problema, ampak z največjim veseljem (seveda pod pogojem, da med vikendi ni testov in spraševanja).

Bogatejša za: bolečo ramo (ki je bila zjutraj čudno rdeča), ogromno modrico na levem kolenu, praske na desnem boku in pa modrice na levem boku. Vzrok: četrtkovo drsanje. Padla sem sicer samo enkrat, ampak je bilo očitno to čisto dovolj za to, da sem zdaj na pol pohabljena, komaj se premikam. Drsanje je nevaren šport!

Ker se mi ne da delat raziskovalne naloge, bom pa napisala svoje komentarje na EMO 2007. Saj ne, da bi mi bilo kaj preveč všeč, v bistvu je vsako leto večja polomija, ampak vseeno. 

Predizbor I. 

PANDA - NEMIRNA LETA

Komad mi nekako ni bil kaj preveč všeč, sicer sem pa ujela samo polovico nastopa. Ampak glede na nekatere, so bili odlični.

 LUNAPARK - SLIKE

 Ena izmed pesmi, ki sem jih pričakovala v finalu. Pa ni šlo. 

EVA & ČRNOBELO - LJUBIM SE

Za to skladbo sem pa upala, da bo prišla v finale, ker mi je resnično všeč. Najboljša pesem, ki se je predstavila v tistem večeru, po mojem mnenju.

ALENKA GOTAR - CVET Z JUGA

Pri meni na drugem mestu. Takoj za Evo & Črnobelo. Mogoče bi bila pesem boljša, če nebi šla tiste opere, ampak mogoče je pa ravno v tem fora pesmi. Melodija mi je všeč.

ZABLUJENA GENERACIJA - KDO HOČE PLESATI Z MENOJ

Odštekani. To mi je všeč, čeprav njihov komad, ki vsebuje 10 različnih besed, resnično ni nič posebnega. Ampak kdo pa na Evrosongu dejansko sploh še gleda na to, kakšna je pesem???  

JERNEJ DERMOTA - MOJ PLANET

Ok, ob temu nastopu sem se pa res nasmejala. Model je dejansko stal na miru čez cel komad (če odštejemo nekakšne zgrešene poskuse gibanja po ritmu). 

MARTIN PEROVIČ - ZADENI ME

Še en komad ob katerem mi je šlo na smeh. Ampak tokrat ne zaradi pevca, ampak plesalcev, ki ne samo da je bila koreografija popolnoma zgrešena za ta komad, ampak tudi zaradi popolnoma zgrešene obleke, ki resnično nima veze z komadom take zvrsti.

SEBASTIAN - NAJ SVET ZAKRIČI

Komadič, ki jih je na Evrosongu vsako leto malo morje in dosegajo kar dobre uspehe. Čeprav mi komad sploh ni kaj preveč všeč.

ALYA - VIZIJA

A sem slučajno zamudila pust? Ok, že res, da ima edinstven stil, barve so njen zaščitni znak, ampak pretiravat pa spet ni treba. Pesem bi mi bila še kar všeč, ampak samo v primeru, če mi nebi bilo treba zraven gledati človeka, ki to izvaja (v tem primeru Alye).

DIONA DIMM TEAM - OČE (FATHER)

Najbolj se mi je vtisnil v spomin naslednji komentar na njeno pesem: "Njenega očeta bi me bilo pa res strah spoznati." Ufff ... pa še res je.   

DEAN VIVOD & TONUS KITARIS - HITMEJKER

Komad mi ni niti malo všeč, podoba pa še manj. Še vedno mi ni jasno, kako se je znašel v finalu.

DON CORLEONE - BELLA MIA

Ok, če nas gre pa ta model na Finsko zastopat, se pa jaz odselim iz te naše države, ker bi me bilo preveč sram. EMA je tekmovanje za PESEM Evrovizije, ne pa tekmovanje za DEKLAMACIJO Evrovizije. Kam to pelje? S(m)o Slovenci res tok butasti, da bomo to stvar poslal na Evrosong. I hope, we're not.

Predizbor II. (ogledala sem si ga v živo)

EVA ČERNE  - ČUDEŽI SMEHLJAJA

Komad mi je všeč, eden izmed boljših (kar ni težko na to polomijo). Všeč mi je bil njen nastop, ki je bil eden izmed najbolj dodelanih, pa še najmanj časa je imela za priprave. Samo ali nebi bilo že pretiravanje, če bi na Eurosong spet šel "Mariov talent"???

BOJANA GLATZ - VSE SE ISTO ZDI

Pesem nič posebnega, resnično ne zmore brez svojih poslikav na koži.

BRIGGIT ROSE - LIGHT ETENRAL FLAME

Pesem sploh ni bila po mojem okusu, pa tudi ličil je bilo preveč na obrazu. Popolnoma zgrešeno za moje pojme.

FOLKROLA - 19XX

Ne vem, ali naj mi bo komad všeč, ali ne, zagotovo pa vem, da mi izvajalci niso niti malo všeč. Pa sploh ne vem zakaj.

ROK KOSMAČ - KO ŠE SPIŠ

Pesem čisto v njegovem stilu. Ampak nekak ne za na Evrovizijo ... 

TEJA HAVER - VIRTUAL GIRL

Demo posnetek pri Mariu mi je bil nekako še všeč, bi se lahko reklo. Ampak med nastopom na EMI (kjer se je pelo v živo), je bilo pa kar nekaj "fouš" tonov. Ali pa sem jih samo jaz slišala?

NUDE - ELEMENT L

Tukaj pa ni komentarja. Niso mi všeč, pač (z izjemo tistega tipa, ki je bil za klaviaturo. Ta mi je bil pa res všeč :D ).

ŽANA - DRUGA VIOLINA

Popolnoma zasluženo v finalu. Fajn obleko je imela. 

ZLATI MUZIKANTI - PEPELKA

Ok, res me zanima, če je bilo tisto krzno, ki so ga imeli za ogrinjala prvi dve sekundi nastopa, pravo ali ne. Dejansko sploh nisem bila osredotočena na pesem, ampak sem celo pesem "študerala" o tem. In na koncu ugotovila, da krzno ne zgleda ravno ponarejeno.

                                                   TADEJA FATUR - DRUGAČNA (PESEM)

Hm ... meni se ni zdela nič posebnega. V bistvu je bila moja pozornost med pesmijo usmerjena predvsem na njene glasne navijače, ki so sedeli za mano. 

STEFFY & DONALD TRUMPET - ZADEL SI ME V ŽIVO

Teli so mi bili pa všeč. Malo posebni pač.

DENIS - NOR SEM NATE

Komad čisto v Game Over stilu, ki sem jih poslušala v tretjem/četrtem razredu. Všeč mi je bil edino tisti model, ki se mu je kasneje pridružil na odru.

 Vse zgoraj napisano je izključno moje mnenje!