Arhiv September 2006
Objavljeno 28.09.2006
Ekskurzija
Včeraj smo šli na ekskurzijo. Rojstna hiša Jurčiča, Tubarja pa Levstika, pa še grad Bogenšperk in izvir reke Krke. Ekskurzija pač. Narediti bomo moral poročilo. Samo nevem kako zaboga naj si človek zapisuje razlago vodiča, rešuje skrajno obsežne in zahtevne delovne liste, ter zraven še slika.Zadnje dni sem blazno slabe volje, pa sploh nebi vedla zakaj. Ugotavlam, da se s bf čedalje več kregava. Pa o tem mogoče kdaj druič.
Ker mi je trenutno blazno slabo, grem spat. Slike iz ekskurzije pa pridejo, ko se mi jih bo dal dat na računalnik.
objavil-a stella @ 10:22:06 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 24.09.2006
Ko na svetu obstaja samo Siddharta...
Pred kratkim se je končal prvi jesenski dan. Enolični, turobni dnevi, po možnosti deževni. Na srečo mi bo te dni vsaj malo razsvetljeval dogodek, ki ga ne bom zlahka pozabila. Zgodil se je na zadnji poletni dan. Koncert Siddharte. Bilo je noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro noro in še enkrat NORO!Pred dvorano smo prišle šele 20 do sedmih. Bilo je presenetljivo malo folka, glede na to, da so začeli spuščat notri že ob sedmih. Dobile smo prostor v drugi vrsti, pod sredino odra. Lahko bi bile v prvi vrsti, ampak bolj pri kraju. Točno ob osmih pridejo na oder Tide, ki dodobra ogrejejo folk. Sem pričakovala, da imajo slabšo glasbo. Potem pa se zasliši zvok vlaka, ki postaja vse glasnejši. Zslišijo se prvi takti Mr. Q. na oder pride SIDDHARTA!
Tako odpojejo 20 pesmi. Pri pesmi Samo edini je bilo še posebno noro, ker je pela res cela dvorana, vse roke so bile gor, pa polno je bilo vžigalnikov in kresničk. Takrat se ti zazdi, da na na svetu obstaja samo Siddharta! Zakon filing! Po 20. komadu se Siddharta poslovi, reče lahko noč in odide z odra. Cela dvorana v en glas zahteva, naj se vrnejo. Vsi naenkrat udarjamo z nogo ob tla in vpijemo, da hočemo še. Pa se res vrnejo. Ugotovim, da je bila to le kratka pavza. Zapojejo še pret komadov. Ko igrajo Od višine se zvrti, Tomi skoči iz odra k ograji. Vse punce iz vrst za mano, začnejo rinit naprej, da bi se ga dotaknile. Meni je zmanjkalo le dva centimetre, pa bi se ga. Naprej mi ni bilo več preveč všeč, ker so se tiste punce še kar gužvale, pa sploh niso hotele nazaj. Pa sem se začela tko narahlo butat ob njih, da sem si dobila nazaj malo prostora. Po dveh komadih odzvenijo Male roke, nato pa odidejo. Tokrat zares.
Dvorana se skoraj v trenutku sprazni, notri nas ostane približno le še petina folka in upamo na avtograme. Pa pristopi do nas nek moški, ki nam začne ponujat številko od Tomija za pet jurjev. Smo mu lepo rekle, da ne rabimo, pa je še kar nekaj mutil okoli. Ko je končno videl, da ne kažemo prevelikega interesa, je odšel stran. Opazim, da se pred ograjo nekaj dogaja. Vidim folk, ki gre proti zaodrju. Hitro potegnem za sabo še ostali dve punci in gremo tudi me tja. Peljejo nas po enih hodnikih, nato pa se ustavimo v eni sobi. "Napadem" nekega varnostnika in ga vprašam, kam nas peljejo. Pa ni hotel rečt nič konkretnega. Kmalu nam postane jasno, da moramo samo še čakat. Nek folk je prihajal po stopnicah gor, pa so povedali, da te peljejo v sobo, kjer si s Siddharto! Pa počakamo, čakamo in končno dočakamo! Pridemo noter in zagledamo skupino, ki sed na klopcah, v roki pa imajo vsak svoj alkoholec. Dam jim za podpisat karto, ker drugega ni bilo pri roki. Pa pridem do Tomija in mu začnem razlagat, da so bli ful dobri itd. Pa on men tko: hvala, hvala in me vpraša, če mi je blo kej vroče. Pa jz tko: neeeeee. Potem pa on tko men (čist presenečeno): Nč vm ni blo vroče!?! Potem pa tko U. (frendica ki je šla poleg K. tud zraven) reče da nam je blo ful (jz sm Tomija čist neki tretga zastopla). Mokra sem bla pa tud tko, kakor da bi izpod tuša pršla (med koncertom). Grem še k ostalim po avtogame, pa pridem tko do...(rajš ne povem kerga), mu damo vsaka svojo karto za podpisat, ko kr naenkrat vpraša: Kolk ste pa ve kej stare? Pa mu jaz odgovorim v imenu vseh treh. On pa z rahlo razočarano-presenečenim prizvokom glasu odgovori: Aja... Potem pa tist čorav varnostnik reče, naj spokamo ven. (rekel nam je da smo notri lahko 4 minute, bli smo pa dobri dve) Jaz sem že odprla usta, da bi rekla, če lahko naredimo eno fotko, ko se je moral oglasit tist varnostnik. Sej bi se ziher dal zment, samo sta punci kr ušli ven (zakaj že res????)- s fotoaparatom seveda. Na koncu so še vsi fantje v en glas rekli adijo, ko sm šla ven (zadnja seveda). Ful so prijazni, skulirani...vendar se tu človek nehote vpraša, če ni vse to le zaradi biznisa, ali pa so res takšni.
Ampak:
Če bi tist varnostnik 15 sekund kasnej stegnu jezik, bi mela jz lahko zdele prelep spomin na ta koncert, beri: fotko s skupino.
Aja...pogrešala sem Bošjana, ki ga ni bilo v tisti sobi.
Koncert je sicer minil brez hujših zapletov, razen tega da je nek pijan moški zlil pol pira Kristini po hrbtu in da sta se dve punci za mano tepli za brisačo, ki jo je Tomi vrgel iz odra. Naj omenim, da sem jih tudi jaz dobila nekaj krepkih v hrbet.
Preklinjam tiste varnostnike na vhodu, ki so nas pregledali in ukazali, naj vso pijačo (v našem primeru vodo) pustimo zunaj. Še dobro, da nam je uspelo pretihotapit fotoaparat noter.
V glavnem bilo je noro. Izpolnile so se mi najbolj neverjetne sanje. Zaodrje. Za to ponavadi rabiš vip karto, tu je bila pa že navadna dovolj. Doživela sem svoj prvi in nepozaben koncert. SIDDHARTA RULS!
objavil-a stella @ 02:03:42 AM - Št. komentarjev: 1
Objavljeno 21.09.2006
Zanimivo...
JUTRIII...JE že SIDDHARTA! Že zdej vem, da se bo grrooozzznnooo vleku jutrišnji dan. Drugače pa je že vse dogovorjeno. Ob petih smo zmenjeni v piceriji na pici, tako da bomo ob kakšnih pol sedmih pred vrati. Ob sedmin pa začneji spuščati noter. Upam, da takrat že ne bo prevelike gužve, ker nameravam biti v eni izmed sprednjih vrst.
Danes pa sem radila molitve! WWIIIIIIIII Samo lahko rečem, da nas je župnik pošteno namučil. Vprašal nas je VSE! Ostale je samo po tri stvari. To je pomoje izključno zaradi tega, ker se nismo držale roka!
Moje trenutno stanje: v fazi pripravljanja na pisanje naloge, učenja, skačem po stolu, ker sem naredila molitvice, predvsem pa čakam na jutri, ko bo ura osem zvečer!
PS.: Do Siddhov samo še 1dan, 1ura, 23min, 01sekund
objavil-a stella @ 06:38:49 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 16.09.2006
grozno
Ko bi lahko bilo končno vse ok, se zgodi nekaj popolnoma nepričakovanega. K. mi zjutraj sporoči, da ima karte. Vse lepo in prav, do pred približno ene ure.Spodaj nekaj močno zaropota. Babi je padla po stopnicah. Šla sem na stopnice in videla... samo kri. Obrnila sem se in odšla nazaj gor, ker nisem bila zmožna stati na nogah. Pri njej je bil namreč že dedi. ("Pazila" dta naju, ker sta mami in oči sama šla na morje.) Tud tamav je neki poskušu dol pridet, pa mu ni uspel. Kot mi je pozneje povedal, ima baje prebito celo levo stan obraza. Jaz rajš nisem šla gledat, ker pač ni primeren trenutek za "past skup", ker krvi ne prenašam ravno dobro...
Zadnje čase je pri nas v družini grozno, ampak dobesedno grozne razmere vladajo. Kar se zdravja tiče. Pred štirinajstimi dnevi je bil dedi operiran na srcu. Kar tako iznenada. Pred dobrim letom, pa je imel tudi oči podobno operacijo. Tudi iznenada. Nekega lepega avgustovskega dne mu je v službi narasel pulz za še dvakrat toliko kot običajno. Poklicali so rešilca in ga odpeljali v bolnišnico. Morali so ga oživljati z elektrošokom. Poleti enkrat pa so tudi drugemu dediju odkrili nekaj rakastega. Čez noč je nekal kaditi in celo poletje je hodil na kemoterapije, oz. še hodi. Ne kaže, da se je kaj prtirano izboljšalo.
Bomo vidli.
objavil-a stella @ 05:47:31 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 15.09.2006
Običajni problemi & co.
A se lahko ubijem? Imela sem napisan cel roman, ki sem ga pisala 45 minut, pa se mi je zbrisal. Pa probimo še enkrat.
Nekatere stvari se obračajo na bolš, druge pa spet na slabš. Nikol ne bo vse vredu. To sem že dojela.
Včeraj... četrtek? Saj se niti ne spomnim, kaj sem počela. Bila sem v šoli kot običajno (to zdaj že lahko rečem). Potem sem pa popoldne večinoma preživela ob družbi matematične naloge, ki je sploh ni bilo malo. Pa je bil dan okoli. Zvečer sem se še nekaj probala učit molitve, ki naj bi jih šli s K. in še eno sošolko naredit danes, pa smo se potem vse strinjale, da bi bilo pametneje iti v ponedeljek.
Skrajno sovražim ljudi, ki nekaj obljubijo, storijo pa bolj malo kaj. Pa bom rajš nehala pisat o tem, da si ne pokvarim razpoloženja, ki že tako ni nevemkako bleščeče.
IMAM SOPLESALCA ZA PLESNI VENČEK! No, imam ga skoraj. Danes sem čisto slučajno omenila, da bi mogoče plesala z (ime je izmišljeno) Mihom. Pa so to slišale ravno take osebe, ki žal ne znajo držati jezika za zobmi. Kasneje sem od njih zvedela, da nima nič proti plesu z mano. Nasprotno, celo navdušen je bil (baje). Pa sem se odločila. V ponedeljek grem do njega, da se zmeniva. Res delajo probleme tam, kjer jih ni. Bedne se mi zdijo tudi take fore: "Midva pleševa skupi sam če bo res, ampak res nuja." Jaz dobro vem, da si taki na vso moč želijo plesat skupaj, pa se tega ne upajo priznat drug drugemu. Počutim se čudno... pa sploh ne vem zakaj. Nekako sem živčna. Ker vem, da me čaka veeliikooo učenja? Mogoče. Drug teden začnejo spraševat večino predmetov. Pa tud z nalogam so nas že začeli dobesedno zasipat. Kaj naj rečem? Šola se je resnično začela.
objavil-a stella @ 10:40:42 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 13.09.2006
Na kolesu
Včeraj po šoli sva se s K. podale na pot s kolesi. V Domžale. Po mestu sva se seveda peljali počasi, vštric in klepetali. Potem pa kar naenkrat za nama slišiva, ko ima ena ženska pripombe, če misliva, da sva sami na svetu. Ok, mogoče že res da ni blo lih najbolš da sva se pelali vštric, ampak mal več vljudnosti bi pa res lohk premogla. Lohk bi naprimer zazvonila ali pa lepo rekla naj se umakneva. Na žalost jaz ko se vozim s kolesom gledam naprej in ne nazaj, zato ne vidim kdo se vozi za mano in kdo ne.K. malo peljem še na ogled Domžal, ker se ji kljub temu, da že 14 let živi v sosednjem kraju, ne sanja kje je kaj. Meni pa tudi ne dosti več. Sploh ne hodim veliko v Domžale, ker mislim da je postalo zelo "zaspano" mesto. Veliko raje se zapeljem v Ljubljano.
Pa nazaj na najino kolesarsko potovanje. Peljali sva se naprej, nato pa se ustavile na pločniku, da bi šle čez cesto, ko se pripelje mimo neka ženska. Tudi ona je imela neke pripombe, ampak je nisem dobro slišala. Peljeva se naprej, mimo pokopališča (za katerega je K. mislila, da je igrišče), nato pa čakava, da zapeljeva na glavno cesto. K. zapelje na cesto, jaz pa še počakam, ker sem videla, da prihaja avto. K. še nekaj telovadi tam na sredini ceste, avto pa zavije v ulico. Ko gre avto mimo, vanjo totalno presenečen buli nek fant iz paralelke. Kako sva midve naredili kolesarski izpit...nebi lih vedla.
Danes sem imela preduro. Angleško dramsko skupino.
Pri matematiki je učitlci neki dogajal in se je odločila, da nas bo sprašvala. Vprašala je vse. Tud mene. Pa še znala sem.
Danes sva s K. sošolca prijavili na izbor za Naj smrkavca. Me prav zanima, če bo sprejet.
Danes bi morali imeti tudi biologijo, pa je učiteljica na medenih tednih, ker se je ravno poročila. Zato smo imeli nadomeščanje. Učitelja (ki sicer ne uči ker nima diplome) ki je po duši in telesu fizik (vsaj tako pravi). Namesto da bi nam dal prosto in bi celo uro več ali manj zabušavali, nam je težil z nalogami iz fizike. Seveda VEDNO, ampak res VEDNO pokliče pred tablo MENE (krivica)! Nato pride na vrsto "Larina soseda". Torej K. Grozi, da se naslednjič usede na drug konec razreda. PA še ravno fizika, o kateri se mi rahlo ne sanja. Moja naloga je bila: Kako daleč je do sonca, če se iz 15 metrov visokega senika vidi pega v velikosti 15 cm. OK, jz osebno nisem štekala, tko da sm z oobiillnnooo pomočjo uspela rešit.
No ampak smo prežvel. Trenutno mi je zlo slabo. Pa še pol razreda je prehlajenga, tko da se bojim da sem staknla kakšen virus. Bognedaj. Hočem jutri v šolo, ker sem se pa preveč namučla z nalogo, da bi jo kr tko zastonj delala.
Danes sem bila tudi pri frizerju. Spet me je preveč ustrigla, kot vedno, ampak lasje bojo še zrastli. Ko sem se videla s končano frizuro, sem mislila, da me bo pobralo. Bila sem grozna (kot vedno kadar pridem od frizerja). K temu frizerju hodim že vse svoje življenje. Saj sem zadovoljna, ker me znajo dobro postrižt, sam sfenat me pa nikol ne znajo. Si doma sama stokrat boljš naredim.
Grem rajš spat, ker se skrajno slabo počutim (kot sem že omenila).
objavil-a stella @ 09:59:28 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 11.09.2006
(pre)kratka nedelja in doolggg ponedeljek
Včeraj zjutraj sem se zbudila zelo kmalu za vikendaške razmere. Že nekaj pred deseto. Vsi so še spali. Vsaj mislila sem tako. Tamav in mami sta šla že v trgovino, oči pa je še spal. V bistvu je prespal dobesedno cel dan. Vzrok: Poroka in prihod domov ob 3:30. Torej je mami spala samo dobrih pet ur.
Popoldne smo šli v Kamnik, kjer so potekali dnevi narodnih noš. Poklicala sem še K., če se nam pridruži. Bila je za. Med potjo smo jo pobrali in smo šli. Ljudi je bilo oooggrroooommnoo. Seveda je bilo skoraj neizogibno, da nebi srečali koga poznanega. In ti smola! Naletiva na učiteljico zemljepisa. Po najhitrejšem postopku spokava stran. Tamav seveda nebi bil zdrav, če nebi začel težit, da hoče na avtočke.
Jaz bi šla na neko reč ki te premetava gor in dol, pa noben ni hotel z mano. Ampak smo se pa o tem pogovarjali danes v šoli, pa so mi tisti ki so šli, močno odsvetovali. Kmalu se je začel sprevod. Upali sva, da bo v njem tudi sošolec, da bi ga slikali in mu potem dali sliko. Pa tudi marsikatero "kruto" bi slišal iz najine strani. No, v sprevodu ga žal ni bilo, je pa danes v šoli povedal, da bi bil, če bi bilo kaj prostora na vozu, s katerim so se peljali.
Čez nekaj časa sva videli še sošolca, ki se je lani preselil k nam iz sosednjega kraja. Bil je s svojo bivšo klapo in kar ni naju hotel poznati.
Zraven je bila tudi njegova punca. Tudi bivša sošolka. Počasi je bilo konec sprevoda in mi smo se odpravili domov. Na poti srečam tistega sošolca, ki bi moral biti v sprevodu. Zadru se je (in to sploh ne potiho): L. Dober dan! Aja, pa dober tek! (sem namreč lih sladoled jedla)!
No in približno tako se je počasi končala še ena nedelja. Kot sem že omenila, je bilo ooooggrrooommmnnooo ljudi. Pa sploh nevem zakaj, saj je vsako leto bolj ali manj enako. Pa še tista, meni ne preveč ljuba, goveja muska.
Zvečer sem naredila še preostalo nalogo, šla pred televizijo (računalnika se mi ni uspelo izboriti), nato pa sladko zaspalaaa:)
Današnji dan pa: ... ponedeljek pač! Dooolllg ponedeljek. Šola je minila brez posebnosti. Nekaj smo se probal zmenit za venček, pa nam na koncu ni nič uspelo
Resno premišljujem, da bi se zmenila z D. , drugače ne bo nič. Plesala bi pa rada. Potem sem bila še na angleščini in zdaj sem tukaj, pred računalnikom in čakam na Razočarane gospodinje
objavil-a stella @ 07:50:49 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 09.09.2006
Niti ne tako zelo grozen dan
Zbudila sem se šele okoli enajstih. Čudno, kako mi je uspelo spati medtem, ko sta mami in oči pospravljala hišo. Še nikoli mi ni uspelo prespati tistega ropotanja sesalca & co.Še predno sem se dobro zbudila, sta že odšla. Na poroko očijevega bratranca. Seveda se že od včeraj zvečer kregata, kdaj bo odhod. No, verjetno sta se le uspela zmenit. Nasplošno obožujem poroke. Tudi na to bi šla, če nebi šli takoj za civilno poroko na cerkveno, ter takoj za cerkveno v gostilno. Tako sva s tamavmu že cel dan sama doma. Začuda se (še) nisva nič skregala, samo enkrat za računalnik, ampak se je kmalu uredilo, ker je videl, da je na televiziji odbojka.
Cel dan sem že na internetu in pred televizijo. Še popolnoma nič nisem naredila za šolo. Pa sem rekla, da danes naredim nalogo in se naučim molitvice. Pa pogledam na uro in vidim, da je že sedem. Pa je spet šel en dan v nič.
Prejle, ko sem brskala po internetu, mi je nekaj reklo, naj grem pogledat na spletno stran ene izmed mojih najljubših skupin - My Chemical Romance. Pa sem videla obvestilo, da sta dva člana doživela dokaj hudo prometno nesrečo. En ima pretrgane vezi v gležnju, drugi pa hude opekline. Šla sem še malo poizvedovat okoli te nesreče, ter videla, da se je med fani kar veliko govorilo o tej nesreči, jaz pa o tem vedela prav nič. Pa saj mislim, da se je zgodilo šele tri dni nazaj. Posledično so morali odpovedati nekaj koncertov. Meni osebno bi se zmešalo, če bi se jih veselila že nekaj mesecev prej, nato pa en dan pred koncertom zvem, da ne bo nič. Rajši ne mislim na to. Pa saj jih itak ne bo sem v Slovenijo.
Videla sem tudi, da 23. oktobra načrtujejo izid nove plošče (na Otoku), v Ameriki pa 24.
Izdali so tudi že singel, ki napoveduje ploščo, jaz pa o tem spet vedela prav nič, čeprav je zunaj (mislim da) že tri tedne. Res bom morala bolj pogosto obiskovati njihovo stran. So vsaj eni izmer redkih, ki novice objavljajo redno in zelo hitro!
Za konec še njihov nov komad (Welcome to the black parade), ki napoveduje nov album The black parade! Komad jim je po mojem mnenju vsekakor odlično ratal in je zagotovo eden izmed njihovih boljših.
objavil-a stella @ 07:41:34 PM - Št. komentarjev: 1
Končno konec tedna
Mislila sem, da ga ne bom nikoli dočakala. Kar ni in ni hotel priti. Ampak sem vendarle ga.In namesto da bi bila lahko dolgo pokonci, grem spat že zdajle. Današnji urnik je bil smotan. Imeli smo matematko, slovenščino, zgodovino in (edini dober predmet) angleščino. Že res, da so bile samo štiri ure, ampak so bile te dovolj smotane. Popolno nasprotje lanskega leta, ko je bil petkov urnik bolj na "izi". Edina sreča, da sem si letos ob petkih izborila samo štiri ure. Peta ura bi morala biti nemščina, pa sem šla v drugo skupino. Seveda po številnih zapletih. Pri angleščini imamo res najboljšo učitejlico. Stalno se nekaj zafrkava. Danes smo ponavljali prihodnike in potem nekdo ni neki šteku in začne razlagat:
Učitlca: To je isto, kot če ti fant oblub, da te bo poklicu, pa te pol ne. To je čist isto kokr je men moj oblubu, ko je šel s svojimi prijatli smučat za en teden, da me bo vsak dan poklicu, pol me je pa vsake dva dni.
M: Ja, sam jz ga čist razumem. Telefon v tujini je drag.
Učitlca: O ne, ne...ljubezen nima cene!
J: Ja, samo impulzi jo pa majo!
Popoldne smo odšli v Ljubljano v Oxford kupit en slovar. Potem pa smo se še mal šetal po Ljubljani. Nakoncu pa šli še v CityPark. To je bilo današnje popoldne. Skorajda ne čutim nog. K temu je večinski delež je prispeval četrtkov tek, pa tudi današnja Ljubljana ni ostala popoloma "nedolžna".
Vikend bo minil ob učenju molitvic, ki jih moram nujno narediti naslednji teden, in ob domačih nalogah, ki jih sploh ni malo.
Ugotovila sem, da se težave rešijo kar sami od sebe, če se z njimi ne obremenjuješ preveč. Mati mi niso pustili na Siddharto (to sem tudi pričakovala). Ampak, ker sem bila prepričana, oz. sem upala, da bo na koncu le poustila, sem ji za nekaj časa nehala težit glede tega in na to stvar že skoraj sama pozabila, vse do včeraj, ko mi K. v šoli omeni, da bo preznovala rojstni dan. In sicer tako, da nas bo (nekatere) peljala na koncert Siddharte. Torej danes omenim to mami. Seveda najprej ni bila čisto odločena kaj naj reče, ampak po rahlem dramatiziranju (z moje strani seveda), češ da je to kriminal, da me niti na rojstni dan najboljše prijateljice ne spusti več, popustila. Torej to pomeni, da grem na Siddharto!
objavil-a stella @ 12:11:04 AM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 07.09.2006
Končno
Končno je počas konc tedna. Mam občutek, da je šola že najman 14 dni, pa še ure v šoli se mi vlečejo. Kar noče jih bit konec.Prvo uro smo imeli....biologijo? No, v bistvu bi jo moral met, pa je učitlca že cel teden odsotna. Tko da smo mel pol nadomeščanje - razredno uro. Nič posebnega. Druga ura je bila kemija. Ponavljamo snov iz lanskega leta, pa se nobenmu kaj dosti ne sanja. Mogoče je krivo to, da smo to snov jemali konec leta, takrat pa se noben ni trudil z učenjem. Tretja ura je bila geografija. Sprašuje nas snov za vsa tri leta nazaj, na koncu leta pa pišemo še test za vsa tri leta. Torej enako, kot bi pisali še en eksterc. Četrta ura - matematika. Tudi tukaj smo ponavljali snov lanskega leta. Zapomnila sem si veliko več, kot pri kemiji. Peta ura pa športna. Učitelj nas je gnal tečt po skoraj celi vasi. Na cilju pa smo se igrali skrivalnice.
Potem je sledila nemščina, kjer smo celo uro reševali nek kviz in brali en tekst. Presenečena, kako hitro je minila ura, saj se mi nemščina ponavadi vleče še pa še. Potem sem spokala domov. Sicer bi morala pa imeti še eno uro, in sicer organizmi v naravnem in umetnem okolju, pa je odpadlo zaradi odsotnosi učiteljice. Sploh ne vem, kaj mi je blo da sem si zbrala ta predmet, ker me narava ne zanima ravno. Ampak drugega pač ni bilo na izbiro.
Grem spat ker sem zzzmmaaaaattrraaannnaaaa
objavil-a stella @ 09:51:02 PM - Št. komentarjev: 0
Objavljeno 05.09.2006
Dojemam
Ja šele zdele počas dojemam, da se je šola resnično začela. Dnevi se mi vlečejo do konca. Verjetno je krivo predvsem to, da se je med počitnicami moj dan šele dobro začel, medtem ko sem ob isti uri ta čas že iz šole. Zmatrana sem že po t.i. 2. dnevu šole (1. dan itak nismo nič počel). Ura še devet ni, jaz pa bi najraje spokala v posteljo. Ampak pač ne morem, ker moram nerest še nekaj stvari. Po dolgem času tudi napisati nekaj sem gor. V šoli je (zaenkrat) še ql. Nekaterim fantom gre na otročje, pa nekateri tud kadijo že dokaj redno in si mislijo kakšni frajerji so. Nekaj časa sem jih prepričevala, da niso niti najmanj kul, če kadijo, ampak smo se pol nakonc itak zmeraj skregali, tako da je brez pomena. Jaz sem namreč odločno proti cigaretam & co.Včeraj, ko sva šli s K. iz šole domov, se nama je po nekaj metrih pridružil še en izmed zgoraj omenjenih fantov. Spraševal naju je, kje sva bile v petek, ker so imeli žurko. Baje so me klicali, ampak jaz žal o tem ne vem nič. Kakorkoli, odločno sem mu povedala, da mi ni do take družbe. Velikokrat sem jih že poskusila prepričati, da niti slučajno niso kul, kot mislijo. Ampak je itak brez pomena, ker se nakoncu vedno skregamo.
Včeri smo zvedl za nas skrajno pomembno novico. Minister je zbral štiri predmete, ki so možni za tretji eksterc. Fizika, kemija, zgodovina in (meni najljubši predmet nasploh) angleščina. Prosim, prosim, prosim, naj bo angleščina tista, ki bo pripadla naši regiji.
Samo ne zgodovina. Že za en test pri zgodovini se je treba piflat kot nor, kaj šele za tri leta! Tudi fizika bi bila boljša, čeprav je to nasplošno moj najbolj osovražen predmet. Ampak kar čutim, da bo zgodovina. sicer pa sem tak človek, da se ponavadi bolj pripravim na tisto najslabšo možno varijanto. Bo, kar pač bo. Itak se eksterci štejejo samo, če si na spodni meji za vpis. Letos bo treba prenašat tamavga. Zdej je po novem namreč na višji stopnji. Njegova garderoba je nasproti moje, lani pa je bila na drugem koncu šole. Uporabljajo isto jedilnico, lani so jo imeli na drugem koncu šole. Da ne govorim o nemaloštevilnih športnih dnevih, ki jih bomo imeli skupaj.
Ker sem tttooookkkk blazno zaspana, grem počas spat (ja že ja). V bistvu morm še neki za šolo napisat pol pa res grem, če se hočm jutri pravočasno zbudit na preduro (angleška dramska skupina).
objavil-a stella @ 09:37:41 PM - Št. komentarjev: 0
