Prodajalka, da ti se zmeša
Mož vstopi v trgovino, a v trgovini se odvija naslednja situacija: prodajalka joče in se opravičuje na vse kriplje, medtem ko nek možak stoji pri pultu in vpije: "Pička ti materina, ti boš mene jebala, v življenju ne bom več prišel sem! Pritožil se bom tvojemu šefu, da te bo vrgel na cesto, si me razumela!"
To rekši demonstrativno odide in na vso moč zaloputne z vrati trgovine.
Ta drugi mož, ki je šele vstopil, se približa prodajalki, ta pa si, čim ga opazi, začne brisati solze in s prisiljenim nasmehom reče: "Izvolite..."
Mož jo vpraša, če potrebuje pomoč ali vsaj robček, vendar ona z nasmehom odgovarja: "Ni potrebe, je že v redu, saj sem že navajena. Kaj lahko storim za vas?"
"Lahko dobim eno kuverto?"
"Seveda! Kakšne velikosti? Imamo standardne, velike, majhne..."
"Standardno, prosim."
"In kakšne barve? Imamo bele, modre, rumene, rdeče, oranžne, zelene..."
Mož postane že rahlo nervozen, vendar je še vedno prijazen: "Dajte mi modro, toda pohitite, malce se mi mudi."
"Kakšno modro želite? Imamo pariško-modre, izbledelo-modre, sinje-modre..."
"Dajte mi sinje-modro, samo pohitite!" se še vedno trudi mož ne biti nesramen.
Prodajalka mu izroči kuverto in reče: "Potrebujete mogoče tudi znamko?"
"Uh, dobro ste me spomnili, res bi jo potreboval..."
"Za notranji ali zunanji promet?"
"Za notranji, prosim."
"In kakšno bi radi? Imamo znamke z likom ljudi, živali, naravnih lepot,..."
Mož je spet živčen: "Dajte, dajte, naj bo žival, vseeno je..."
"A kakšno žival boste? Imamo ptice, sesalce, ribe,..."
"Joj, dajte mi ptice, vendar pohitite že enkrat!"
"A kašne ptice bi? Imamo selivke, ujede,..."
"Dobro, dobro, dajte ujede...!" reče mož z opazno nervozo in na robu obupa.
"Boste orla, jastreba, mogoče sokola?"
"Orel bo v redu, pa saj je vseeno..."
"Boste kraljevega orla, planinskega, mogoče jezerskega?"
Možu se že povsem meša: "Joj, planinskega, če že hočete, vendar pohitite že enkrat, vam pravim!"
"Imamo planinske orla, ki hrani mladiče, v letu, sedečega v gnezdu..."
"V letu, v letu bo čisto OK..."
"Imamo planinskega orla, ki leti nad gozdom, nad gorami..."
"Joj, dajte mi tistega, ki leti nad gorami..." izdavi mož tik pred živčnim zlomom.
V tistem trenutku vstopi v trgovino mož iz začetka vica in nosi v roki nič drugega kot kos - dreka. Pride do prodajalke, vrže drek na pult in zavpije: "Evo, pička ti materina, za takšen drek mi rabi toalet papir!"
To rekši demonstrativno odide in na vso moč zaloputne z vrati trgovine.
Ta drugi mož, ki je šele vstopil, se približa prodajalki, ta pa si, čim ga opazi, začne brisati solze in s prisiljenim nasmehom reče: "Izvolite..."
Mož jo vpraša, če potrebuje pomoč ali vsaj robček, vendar ona z nasmehom odgovarja: "Ni potrebe, je že v redu, saj sem že navajena. Kaj lahko storim za vas?"
"Lahko dobim eno kuverto?"
"Seveda! Kakšne velikosti? Imamo standardne, velike, majhne..."
"Standardno, prosim."
"In kakšne barve? Imamo bele, modre, rumene, rdeče, oranžne, zelene..."
Mož postane že rahlo nervozen, vendar je še vedno prijazen: "Dajte mi modro, toda pohitite, malce se mi mudi."
"Kakšno modro želite? Imamo pariško-modre, izbledelo-modre, sinje-modre..."
"Dajte mi sinje-modro, samo pohitite!" se še vedno trudi mož ne biti nesramen.
Prodajalka mu izroči kuverto in reče: "Potrebujete mogoče tudi znamko?"
"Uh, dobro ste me spomnili, res bi jo potreboval..."
"Za notranji ali zunanji promet?"
"Za notranji, prosim."
"In kakšno bi radi? Imamo znamke z likom ljudi, živali, naravnih lepot,..."
Mož je spet živčen: "Dajte, dajte, naj bo žival, vseeno je..."
"A kakšno žival boste? Imamo ptice, sesalce, ribe,..."
"Joj, dajte mi ptice, vendar pohitite že enkrat!"
"A kašne ptice bi? Imamo selivke, ujede,..."
"Dobro, dobro, dajte ujede...!" reče mož z opazno nervozo in na robu obupa.
"Boste orla, jastreba, mogoče sokola?"
"Orel bo v redu, pa saj je vseeno..."
"Boste kraljevega orla, planinskega, mogoče jezerskega?"
Možu se že povsem meša: "Joj, planinskega, če že hočete, vendar pohitite že enkrat, vam pravim!"
"Imamo planinske orla, ki hrani mladiče, v letu, sedečega v gnezdu..."
"V letu, v letu bo čisto OK..."
"Imamo planinskega orla, ki leti nad gozdom, nad gorami..."
"Joj, dajte mi tistega, ki leti nad gorami..." izdavi mož tik pred živčnim zlomom.
V tistem trenutku vstopi v trgovino mož iz začetka vica in nosi v roki nič drugega kot kos - dreka. Pride do prodajalke, vrže drek na pult in zavpije: "Evo, pička ti materina, za takšen drek mi rabi toalet papir!"
objavil-a sprdologija 04.06.2007 @ 01:15:14 - Kategorija: Splošno
Komentarji
Ni komentarjev
Dodaj komentar