Tudi letos smo se spomnili našega župnika Silvestra. Na predvečer,22. novembra, rojstnega dneva smo mu mladi pripravili presenečenje. Zgledalo je takole...

Pri nedeljski sveti maši pa smo mu voščili tudi z otroškim pevskim zborom. Voščilo se je glasilo:

Dragi naš župnik Silvester!

Iskreno in iz srca Vam voščimo vse najboljše za rojstni dan. Ko ste prijokali na svet, je bil to blagoslov za starše, Gospod pa Vas je izbral za svojega apostola. Na dan svoje nove maše ste mu posebej in iz srca dejali:« Gospod Ti vse veš, Ti veš, da Te ljubim.«
Vaša duhovniška pot pa Vas je pripeljala tudi k nam, da nas učite , predvsem pa, da nas s svojim zgledom vodite k Njemu. Ni lahko pričevati v današnjem svetu.. Toda Jezusu smo najbližje, kadar smo z Njim v darovanju. On na eni strani križa in mi na drugi. Takrat so naša srca najbližje Gospodu.
Dragi župnik, želimo Vam, da bi z veseljem oznanjali in živeli svoj poklic. Kot Marija se zavedajte neskončne Božje ljubezni, ki gleda na Vas. Tudi mi Vam želimo in hočemo stati ob strani.. s pesmijo, nasmehom... molitvijo. Bodite trdni v svojem pričevanju, da bo tako Jezus tudi po vas bolj ljubljen in bolj poznan.
Bog Vas živi in hvala Vam za vse!!!

Tudi letos smo na začetku šolskega leta poromali na Kurešček. Mladi iz vse Slovenije smo se zbrali na tradicionalnem romanju, ki ga organizira salezijanska mladinska pastorala. Zvečer smo se zbrali v Želimljem, potem pa peš poromali.. v procesiji, v tišini, nato pa v prijaznem klepetu.. Ob 1 zjutraj smo imeli na Kureščku sveto mašo, ki jo je daroval odgovorni za mladino ljubljanske in naše škofije Gregor Kunej. Vsakdo je položil v Marijino srce svoje prošnje in namen...

V tednu od 23. avgusta do 26. avgusta  smo se na duhovnih vajah z naslovom »Jezus mi je car! Kaj pa teb, » zbrali otroci in mladi animatorji. Bivali smo na Daleč hribu. Prelepa okolica in mir sta nas spodbujala, da obstojimo in pogledamo vase, svoje življenje. Da se ustavimo in »pogovorimo z Bogom«. Vsak dan je bil zelo bogat. Vsako jutro smo se z jutranjo telovadbo zbudili, odšli k zajtrku, nato pa imeli molitev in skupno katehezo. V pomoč nam je bila knjižica - moj dnevnik, ki jo je dobil vsakdo na začetku duhovnih vaj. Obogatena je bila z evangeljskimi odlomki. Otroci pa so vanjo zapisovali svoje misli in molitve. Da naši trebuščki niso bili lačni sta skrbela David in Benjamin, pa tudi Mateja in Mija. Po kosilu smo imeli malo prostega. Popoldne pa smo preživeli prvi dan s  pripravo na sveto spoved in mašo, drugi dan pa v iskanju skritega zaklada. Predzadnji večer smo zakurili ogenj in se dol solz nasmejali v veselem večeru. Duhovne vaje smo končali z nedeljsko sveto mašo, ko smo na oltar položili tudi naše dnevnike - vse, kar je Jezus v teh dneh polagal v naša srca, vse sklepe, ki jih hočemo uresničiti. Da bodo tako drugi po nas spoznali Jezusa, da bodo videli, da nam je Jezus car! Ne zato, ker nas v to, da smo kristjani nekdo sili, ampak zato, ker smo se za to sami odločili, ker želimo rasti na poti svetosti, kot svetniki. Vemo, da nam bo pri tem pomagala naša Mama Marija in vera, da smo neskončno ljubljeni od Boga.

 Po dnevih oratorija smo se z animatorji odpravili na počitniške dni na Daleč hrib... Kako je bilo pa si poglejte na fotografijah...

V nedeljo, 27. maja smo se kapiteljski mladinci odpravili na kolesarsko potepanje. Naš cilj je bil obisk svete maše v Lurdu pri Šentjerneju. Letošnje že 5. tradicionalno kolesarjenje se je kot navadno začelo pred proštijo. Vsi kolesarji smo zajahali svoje dvokolesnike in se spustili po kapiteljskem hribčku. Pot nas je vodila po slikoviti dolenjski pokrajini, mimo Rateža do Pristave. Tam smo se pri moji mami namalicali in napili ter nasladkali. Potem smo se zopet podali na pot. Kmalu smo prišli do zadnje vasice pred šentjernejskim Lurdom. Vsi zaripli v obraze smo se pripeljali skoraj do oltarja kjer se je ravno začela sveta maša, katero je vodil naš prošt Jože Lap. Maša je bila zanimiva, lepa, polna spominov. Ob proštu so somaševali še naš župnik Silvo, šentjernejski župnik in kaplan, ter še dva druga duhovnika. Po maši smo se postavili še v vrsto za ofer, kjer smo se pobližje srečali s proštom, rekli nekaj besed , obudili nekaj spominov. Po osedlanju kolesa smo se peljali le slab kilometer in že so nas zasule dežne kaplje, zato smo se zatekli v uto polno slame. Bilo nam je zelo udobno. Zopet smo nekaj pojedli in popili ter počakali da je dež ponehal. Pot nas je vodila mimo Šentjerneja, Škocjana do Šmarjete, kjer smo si pogledali kako g. Janez Zdešar obnavlja dom duhovnih vaj. Po nadaljevanju vožnje se je zopet začelo deževati. Ker je bilo neurje zelo hudo smo se zatekli pod priklopnik velike prikolice. Sprva smo mislili da bo neurje ponehalo, vendar smo se zmotili. Deževalo je še kar in kar, zato smo se odločili, da Urban pokliče starše in oče je prišel po nas ter nas pripeljal domov. Doma smo se namakali v banji in se segrevali, saj nas je pošteno zeblo.
Lahko rečem, da je bil letošnji kolesarski potep sila zanimiv, tako kot je bil vsak pretekli!

David Dobravc,
poslovni sekretar

V soboto, 26. maja smo se ministranti, bralci Slomškovega bralnega priznanja in pevci otroškega pevskega zbora odpravili na romanje. Pot nas je najprej vodila v Olimje. Tam nam je p. Jože povedal par besed o Slomšku-tudi to da je Slomšek daroval novo mašo prav tam. Ogledali smo si cerkev  in druge romarje navdušili s svojim petjem. Nato smo šli k "čarovnicam"-čira čara. Hvala Bogu ni nihče ostal, kljub temu, da smo imeli par kandidatov za najlepšo čarovnico.

Naprej smo se podali na Ponikvo, kjer smo se ustavili v Slomškovi rojstni hiši. V tamkajšni cerkvi smo imeli sveto mašo, ko nas je g. župnik lepo nagovoril:" Največje bogastvo človek nosi v srcu!" Z veseljem smo sodelovali-s prepevanjem, ministriranjem.

Na koncu nas je pot vodila še v Maribor v stolno cerkev na Slomškov grob. Tam smo našemu svetniškemu kandidatu izročili svoje prošnje.

G. župnik Silvester, ki smo ga ta dan klicali ata Silvester, nas je vseskozi crkljal s slaščicami.

Bilo je res lepo.. Ves čas smo prepevali... Saj ima Jezus rad veselega kristjana.

Nas pa je ves dan spremljala pesem, s katero smo "okužili" tudi naše ministrante. 

V nedeljo 20. maja je 25 prvoobhajancev prvič prejelo Jezusa v srce. Radosten je bil ta trenutek za vso župnijo, še posebej pa za te otroke, ko so se na ta dogodek vestno pripravljali. Pri sveti mašni daritvi so lepo sodelovali, s prepevanjem, prošnjami...

 Bog daj našim mladim prijateljem obilo blagoslova na tej njihovi poti - da bi vedno odgovarjali na Jezusovo ljubezen s čistim, preprostim, otroškim srcem.