DRUŽBENO IN KNJIŽEVNO DOGAJANJE

• ob koncu 1. sv. vojne sta pomembna 2 dogodka: razpad A-O (ječa narodov) in nastanek prve socialistične države (Sovjetska zveza - po oktobrski revoluciji)
• 1929 - gospodarska kriza v kapitalističnih državah (brezposelnost, propadanje industrije in kmetijstva)
• 1933 - Hitlerjev nacizem in ITA fašizem (hlepenje po afriških kolonijah)
• Z države - sovraštvo do komunizma (proti SZ)
• spori med imperialističnimi silami → 2. svetovna vojna
• po . sv. vojni nekateri SLOVENCI razdeljeni med ITA, AU, HU, večina ozemlja pa se združi s Hrvati in Srbi v Kraljevino SHS - pozneje se preimenuje v Jugoslavijo
• še vedno 3 polit. tabori - klerikalna (sls), liberalna in delavsko-proletarska (sds)
• 1929 - kralj Aleksander razglasi diktaturo - komunistična partija poziva k revoluciji
• SLO problemi - zadolžena kmečka posestva, narodnostni in verski spori, zatiranje delavcev, velika brezposelnost in nepravična politika v SHS
• Slovenija v tem času napreduje na gospodarskem in predvsem kulturnem področju (časnikarstvo, izhajajo revije, prva univerza, narona galerija, radio Ljubljana, SAZU)

MODERNIZEM

Že po letu 1900 se pojavijo nove modernejše smeri, ki jih s skupnim imenom imenujemo MODERNIZEM. Bistveno se razlikujejo od simbolizma, dekadence in simbolizma.

• člov. doživljanje neposredno, brez olepševanja in moralnih pravil
• prava resničnost se skriva v člov. duševnosti (TOK ZAVESTI)
• jezik je svoboden (ljudje ne mislimo z ločili in urejeno), ki ga ne omejujejo niti slovnična pravila
• LORCA, JAMES JOYCE, MARCEL PROUST, FRANZ KAFKA

Govorimo o modernizmu, ki vsebuje umetnostne smeri, kot so dadaizem, futurizem, nadrealizem, ekspresionizem, socialni realizem . Najbolj udarne smeri so avantgarda  ruši, kar je že utečenega, postavljenega.

Modernisti hočejo čimbolj natančno oblikovati psihično vsebino posameznikove zavesti, njegove zaznave, predstave, občutja, misli in doživljaje, kot se mu neposredno kažejo, brez olepševanja in tudi brez prikrivanja stvari nelepih po družbenih merilih, nemoralnega in škodljivega. Njihov jezik je sproščen kalupov in pravil, je svoboden. V njem je veliko nerazumnih, nelogičnih, nesmiselnih stavkov in besednih zvez, ki pa so prav zato poetični in resnični.

Kubizem: iz cubus - lat. kocka. Odpravljajo ločila, stavke, značilen je tok osrednjega doživljanja, tok podzavesti, subjektivizem.

Dadaizem: iz otroške govorice. Smer, ki se razvije v Švici, kamor se med 1. svet. vojno zateče veliko umetnikov; ogorčeni nad švicarskim malomeščanstvom so organizirali provokativne nastope in izražali zgroženost in odpor do takega načina življenja - njihov program: prizemljen, enostaven, prvobiten jezik  otroški, primitiven jezik, uprejo se uveljavljenemu esteticizmu, neposredno izražanje, zavračajo pravila, logiko in razum in uporabljajo nesmiselne asociacije.

Futurizem: iz futurum - prihodnost. Poveličuje prihodnost, napredek, razvoj, civilizacijo, razvoj znanosti ter jezika. Zahteva popolno prekinitev s preteklostjo, celo uničenje starih kulturnih spomenikov. Vojno vidi kot filter, ki bo očistila bolni svet. . V literaturi ni stavka, velike začetnice, ločil, prepovedo uporabo pridevnikov. Futurizem se je v ITA povezal s fašizmom, zaničujejo ženske.

Nadrealizem - surrealizem: po letu 1920 ukvarja se s človeškimi mislimi, sanjami, paranojo, podzavestjo, fantazijami, strahovi, asociacijami ... je zelo subjektiven. Usmerjen proti pravilom običajnega razuma in meščanskim pravilom življenja. Značilni so prisluhi, prividi, sanje (nesmiselne kombinacije). Domišljija = resničnost.

Socialistični realizem: začetnik je bil Maksim Gorki (roman Mati). Značilen je za Sovjetsko zvezo, pojavi se po l. 1934, postane izrazito ideološka smer, ki je obenem tradicionalna in konservativna; utrjuje in opeva lastno politično smer. Socialistični realizem je bil nasproten modernizmu. O posameznikih ni veliko govora, gre bolj za kolektive. Namen je konkretno prikazovanje stvari. V SZ postane edina dovoljena smer. Poveličuje kmete in delavce.

Konstruktivizem: smer, imenovana po besedi konstrukcija (zgradba). Najprej se pojavi v likovni umetnosti, podobe na podlagi geometrijskih, tehničnih likov. V literaturi pa so to pesmi konstrukcije, sestavljene iz besed, simbolov in likovnih prvin.  

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem, izhaja iz latinščine expressio, kar pomeni izraz, iztis. Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nemčiji (Bertolt Brecht) kot posledica človekove stiske ob grozeči svetovni vojni. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne občutke na predmet. Pojavi se v vseh treh književnih zvrsteh (drama, poezija in proza), v likovni umetnosti (v Nemčiji skupini Blaue Reiter in Die Brücke), ter v glasbi. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.

Na slovenskem traja od 1918 do 1930. Značilne ekspresionistične prvine najdemo v delih Srečka Kosovela, Antona Vodnika, Ivana Preglja in Slavka Gruma. Najvidnejši ekspresionistični skladatelj je Marij Kogoj.

EKSPRESIONIZEM (expressio - iztis)

• izpoveduje iztis notranjega, subjektivnega doživljanja
• noče se podrejati zakonom surovega sveta, hoče ustvariti nov svet (svet iz duše)
• poudarja mistično in notranje bistvo
• pogosta gesla so duh, etos, patos, katastrofa, sodni dan,...
• glavne teme so osamljenost, usoda, smrt, krik po človeku, etično očiščenjem in prerojenem, pravičnost, razklanost
• pesem je postala klic, krik, svarilo
• ekspresionizem močno modernizira gledališče - pomembna je scena, pojavijo se svetlobni učinki, izrazite dekoracije, akustični efekti
• slog: neurejeni ritem, značilne besede: duh, duša, padec, katastrofa, konec, vstaja, revolucija, vstajenje ...
• izpostavljene so samo posamezne besede, stavki so razbiti

Najbolj se uveljavi v liriki, uvede se svoboden verz. V pripovedno prozo ni segel, pojavi se samo v redkih črticah in novelah, v katerih je resničnost prikazana zelo groteskno.

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST - MED OBEMA VOJNAMA DELIMO NA 2 OBDOBJI:

1. do leta 1930 - ekspresionizem
2. od 1930 do 2. sv. vojne - socialni realizem

Prevladuje lirika, vrh je SREČKO KOSOVEL, pomembna sta še Miran Jarc in Anton Vodnik.
V pripovedništvu je pomemben Ivan Pregelj, v dramatiki pa Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi).