Josip Jurčič - Deseti brat:
kateri sta zgodbi; Osrednje ogrodje romana tvorita dve zgodbi. Prva je ljubezenska in govori o ljubezni med mladim grajskim učiteljem, študentom Lovretom Kvasom, in plemiško grajsko hčerjo Manico, ki se kljub zaprekam srečno konča.

Bolj zapletena je druga zgodba, ki ima korenine v preteklosti in z mračnim koncem sega v življenje plemiških ljudi. To je družinska tragedija zdravnika dr. Petra Kavesa - graščaka Piškava s Poleska. Zgodba pripoveduje o neporavnanih računih med očetom Piškavom in Martinkom Spakom - Desetim bratom. Govori o zapletenih sorodstvenih vezeh in o maščevanju ogoljufanega sina. Za Piškava in Desetega brata se zgodba tragično konča.

sintetično-analitična tehnika pripovedovanja; SINTETIČNA=pripovedovanje o sedanjosti, ljubezenska zgodba med Lovretom in Manico
ANALITIČNA=Martinek pripoveduje Lovretu svojo življenjsko zgodbo

jezik; Dvojnost v romanu opazimo tudi pri uporabi jezika. V grajskem okolju se uporablja slovenski meščanski jezik tedanjega časa. V vaškem okolju, ki ga sestavljajo preprosti kmečki ljudje pri Obrščaku, pa uporablja živ, izviren, duhovit jezik, ki se razlikuje od prvega.

realistično-romantični elementi; Lovre Kvas je sprva zelo čustvena oseba, želi pa ravnati razumsko. Moti ga pridobitniški svet (tipično romantično), v odnosu do Manice pa ga vedno zanesejo. Vendar proti koncu romana odide na Dunaj, kjer doštudira in postane doktor prava, zato je na koncu romana izrazito realističen.
Tudi Manica je zaljubljena, vendar je realistična oseba in je veliko stvarnejša in dejavnejša od Lovreta.
Martinek Spak je izrazito romantičen s svojo skrivnostjo, s skrajno čustvenimi reakcijami, z intenzivno ljubeznijo do matere in izredno močnim sovraštvom do očeta (maščevanje). Romantičnost opazimo tudi v popisovanju t. i. skrivnostnih dogodkov in v retrospekciji. Realističnost pa srečamo pri opisovanju običajnih kmečkih shodov pri Obrščaku.

Janko Kersnik - V zemljiški knjigi:
v katero zbirko spada; Kersnikova kratka pripoved V zemljiški knjigi je ena izmed 8 slik s kupnim naslovom Kmetske slike
kaj je okvirna zgodba: V zemljiški knjigi ima okvirno zgodbo. Na začetku in na koncu  se pogovarjata advokat dr. Pavlin in zdravnik dr. Sever. Prvi dokazuje drugemu, da poezija ni ni vzvišenega, ampak da jo najdemo tudi v najbolj običajnih stvareh. Le-to dokazuje z vloženo zgodbo o Znojilčevem posestvu.

realizem v Zemljiški knjigi

• Prikazan je stvaren zunanji svet - dogajanje v Znojilčevi kmečki družini.
• Prikazani so aktualni družbeni problemi: zadolževanje, preltarizacija kmetov, delitev Znojilčevega imetja ...
• Kmečki ljudje so prikazani v odnosu do gosposkih (kmetija se prodaja za smešno nizko ceno)
• Poudarjeno je razumsko dojemanj sveta. Pavlin pripoveduje zgodbo na podlagu stvarnih dejstev, vzetih iz zemljiške knjige. Torej je življenjska zgodba Znojilčevih prikazan kot golo dejstvo. Pripovedovalca ne zanimajo čustva, ampak le dejstva in podatki o ljudeh.
• Osebe niso olepšane in idealizirane. Njihovo ravnanje je družbeno pogojeno - Matevža Lajdina nosečnost ne razveseli.
• Pripoved je zelo kratka in jedrnata, realistična. Jezik je prilagojen pripovedovalcu, saj je blizu jeziku uradnih dokumentov, zato je poln pravniških izrazov.
  

Ivan Tavčar - V Zali:

povezava med petelinom in vsebino; divjega petelina, ki ga avtor imenuje zaljubljena ptica - ki je od strasti in ljubezni gluha in slepa in zato pogosto žrtev lovcev, ljubezen dela podobno tudi človeku

sporočilo; ljubezen nam je vsem v pogubo

okvirna pripoved: okvirna pripoved je zgodba o lovu, vložene zgodbe so pa osebne pripovedi lovcev o tragičnih vplivih ljubezni na osebe

Ivan Cankar - (Podobe iz sanj) Kostanj posebne sorte:

simboli; -kostanj je znamenje os.simbol življenske moči.-marjetin popačen obraz:simbol strašne resnice kakoršnjo prinese vojna.-zlati hrošči:simbol bogastva -pokopališče:simbol morije ki jo je prinesla prva svetovna vojna.

črtica; Delo imenujemo črtica.zvrst je pripovedna proza.sestavljajo jo: 1.lirski uvod 2.kratek oris osrednjega dogodka in poudarjeno razpoloženje. 3.sklep. Črtica kostanj posebnje vrste sodi v zbirko črtic podobe iz sanj. Zgradba: kratka pripoved ima en sam dogodek - Marjetino srečanje mrtvaških kosti. Pripovedovalec govori zelo osebno oz. subjektivno. Kostanj je prikazovan tako, kot ga vidi in doživlja pripovedovalec. Pokopališče, ki ga namesto zaklada pripovedovalec odkrije.

sporočilo: po vsem umiranju bo zmagalo življenje. Torej je ideja črtice »zaupaj v življensko moč in vse tiste vrednote, ki jih simbolizira cankarjev kostan«j. To pa so dobrota, ljubezen, vztrajanje.

Tukaj je razpored ustnih izpitov; priti morate najmanj 20 minut pred pričetkom svojega ustnega zagovora in to zaradi tega, ker bosta v učilnici naenkrat prisotna 2 kandidata, in sicer se bo en kandidat pripravljal, medtem ko bo drugi že izprašan.

V izogib hudi krvi in negodovanju vas opozarjam, da je ura vašega ustnega zagovora okvirna - zadeve se lahko zavlečejo!!!!

Če je kakršno koli vprašanje, ga postavite pod komentarje ali pa pišite na e-naslov: tjasazorz@gmail.com.

VPRAŠANJA ZA ZAKLJUČNI IZPIT

• PISNI DEL

življenjepis, vabilo, voščilo, predstavitev predmeta, predstavitev kraja, predstavitev osebe, uradno pismo

+

naloge s pravopisnim urejanjem besedila (vejica, velika začetnica, končno ločilo), določanjem besedne vrste, sopomenke, protipmenke, nad- in podpomenke, slogovna zaznamovanost besed

• USTNI DEL

SLOVNICA

• 1. Jezik (kaj in kako ga delimo)
• 2. Položaj slovenskega jezika v Sloveniji in tujini
• 3. Besedni in nebesedni jezik (na besedilu izlušči oba)
• 4. Sporazumevanje: kaj je, iz česa je sestavljeno, kdo pri njem sodeluje, kateri so dejavniki sporazumevanja (Ugotovi okoliščine sporazumevanja na primeru.)
• 5. Socialne zvrsti jezika: katere so (delitev), kaj je knjižni, neknjižni jezik, katere so prostorske in interesne zvrsti neknjižnega jezika?
• 6. Pravilno zapiši besede: vrapček, življenski, slatkor, glazba ...
• 7. Pravilen zapis u in v.
• 8. Odnosi med besedami: enakozvočnice, sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke, besedna družina.
• 9. Pomeni besed: kaj je prvotni in kaj preneseni pomen besede, katere so slogovno zaznamovane besede in kako jih delimo (čustveno in nečustveno zaznamovane besede).
• 10. Besedo ali besedno zvezo v povedi uporabi tako, da je enkrat v osnovnem pomenu, drugič v prenesenem (Pri govoru uporabljamo jezik./Brzdaj svoj jezik. Imam zamašen nos./Obrisal se je pod nosom.)
• 11. Slogovno zaznamovanim besedam določi slogovno nezaznamovane besede.
• 12. Vrste besedil.
• 13. Napiši vejice.
• 14. Določi veliko začetnico,
• 15. Izpiši zahtevano besedno vrsto in jo opiši.
• 16. Prevzete besede (kaj so in katere vrste poznamo)

KNJIŽEVNOST

1. Primož Trubar - Proti zidavi cerkva: kaj je reformacija in  njen pomen za slovenski narod in slovenski jezik, o čem govori odlomek, katere protestantske ideje se kažejo v odlomku in kakšen jezik in slog uporablja Trubar v njem?
2. Valentin Vodnik - Dramilo: koga nagovarja v pesmi, kakšen jezik uporablja, kje se kažejo razsvetljenske ideje in kakšno je sporočilo
3. A. T. Linhart - Matiček se ženi: vrste komičnosti, izvirnost besedila, kakšna sta jezik in slog, v čem se kažejo razsvetljenske ideje in kakšno je sporočilo, kakšen je Matiček in koga predstavlja?
4. Ljudsko slovstvo: kdaj začne nastajati, kako jo delimo in kakšne teme uporablja? Kako delimo izpovedne pesmi in kako ljudsko pripovedništvo?
5. F. Prešeren - Uvod h Krstu pri Savici: kakšne je delitev Krsta pri Savici, kakšno je zgodovinsko ozadje, notranja in zunanja zgradba, kakšno je sporočilo in v čem se kaže romantična miselnost? Označba Črtomira!
6. F. Prešeren - Zdravljica: zunanja in notranja zgradba, likovna pesem, sporočilo, napitnica.
7. F. Prešeren - Pod oknom: notranja zgradba, jezik, romantične prvine, serenada.
8. Fran Levstik - Martin Krpan: nasveti iz Popotovanje iz Litije do Čateža; kakšen je Krpan; jezik; sporočilo; zgradba; nastopajoče osebe
9. Josip Jurčič - Deseti brat: kateri sta zgodbi; vsebina; sintetično-analitična tehnika pripovedovanja; jezik; realistično-romantični elementi; nastopajoče osebe
10. Simon Jenko - Tilka: vsebina; oznaka glavne literarne osebe; književna oznaka; tragikomičnost; termina obraz/slika in novela
11. Janko Kersnik - Agitator: vsebina; realistično v Agitatorju; pripovedovalec (kaj je in katere vrste poznamo)
12. Janko Kersnik - V zemljiški knjigi: v katero zbirko spada; kaj je okvirna zgodba, realizem v Zemljiški zgodbi
13. Ivan Tavčar - V Zali: zgodba; povezava med petelinom in vsebino; glavne osebe in njegove zgodbe;  sporočilo; tipi pripovedovalcev, ki se pojavijo; okvirna pripoved
14. Ivan Cankar - (Podobe iz sanj) Kostanj posebne sorte: moderna, simboli; črtica; sporočilo.
15. Dragotin Kette - (Spomini) II: notranje/zunanje dogajanje; tema; naslovnik; menjavanje slovnične osebe in števila; zunanja zgradba (sonet)
16. Oton Župančič - Z vlakom: zunanje/notranje dogajanje, tema - domovinska pesem; sporočilo; naslovniki; jezik in slog
17. Josip Murn Aleksandrov -  Nebo, nebo: impresionizem v pesmi; razpoloženjska pesem; sporočilo; lirski subjekt
18. Srečko Kosovel - Ekstaza smrti: tema, sporočilo, ekspresionistične metafore in simboli, slog
19. Srečko Kosovel - Kons. 5: kaj je montažna pesem, interpretacija pesmi
20. Prežihov Voranc - Boj na Požiralniku: zakaj je novela, sporočilo, oznaka Dihurjev, kje se kaže socialni realizem
21. Prežihov Voranc - Samorastniki: zakaj okvirna zgodba, kje se kaže socialni realizem, kje se kaže naturalizem, simbolika, osebe, sporočilo, jezik in slog
22. Karel Destovnik Kajuh - Bosa pojdiva, dekle, obsorej: tema, sporočilo, jezik in slog
23. Janez Menart - Podeželski plakat: vabilo, šaljivost, sporočilo, jezik in slog
24. Franček Rudolf - Zvestoba: zgodba, ironija, sporočilo, aktualna družbena problematika
25. Obdobja: pismenstvo, reformacija, protireformcij, razsvetljenstvo, ljudsko slovstvo, romantika, realizem, naturalizem, moderna, modernizem, ekspresionizem, socialni realizem, sodobna književnost

Skratka, testi so popravljeni! Kakšni so rezultati??? Hm, lahko bi bili boljši in seveda bi lahko bili tudi slabši!

"Modri so prišli k vam, da bi vam prinesli svojo modrost.
Jaz sem prišel zato, da zajamem iz vaše modrosti;
in glejte, našel sem to, kar je važnejše od modrosti.
To je plamen duha v vas, ki se vedno bolj razplamteva."

Kahlil Gibran 

Čestitke vsem, ki ste uspešno opravili 3. letnik, tistim, ki vas čaka še popravljanje, pa želim kar se da prijetno učenje!! :) Seveda vas vse pričakujem v ponedeljek, 23. 4., na zadnjem našem srečanju pred zaključnim izpitom, da vam razdelim vaše pisne izdelke in tudi krasno darilce - sklop vprašanj za zaključni izpit! :)

SKLOP VPRAŠANJ ZA III. KOLOKVIJ - POKLICNE ŠOLE

JEZIK - SLOVNICA

1. Ločila: vrste ločil; katera si končna, katera nekončna in dvodelna? - končna (pika, vprašaj, klicaj, tri pike) in nekončna (vejica, pomišljaj, podpičje, dvopičjein tri pike) ter dvodelna ločila (oklepaj, pomišljaj, narekovaj).
2. Vejica: kaj je in kdaj jo pišemo. - Vejica je nekončno ločilo in nam pomaga razčlenjevati poved na posamezne dele oz. ločuje več stavkov v povedi. Pišemo jo: med enakovrednimi stavčnimi deli, v večstavčni povedi, med vrinjenimi stavki, pristavkom in ostalo povedjo, med pastavkom, polstavkom in preostalo povedjo, med navedbo kraja in datuma.
3. Pika: kaj je in kdaj jo pišemo.
4. Dvopičje: kaj je in kdaj ga pišemo.
5. Klicaj: kaj je in kdaj ga pišemo.
6. Vprašaj: kaj je in kdaj ga pišemo.
7. Pisanje skupaj ali narazen: kateri 2 pravili upoštevamo pri tem pisanju in kdaj pišemo 2 besedi skupaj z vezajem.
8. Sklanjanje kratic.
9. Prevzete besede:

• § kaj so, delitev - so besede iz tujega jezika. Delimo jih na sposojenke, tujke in citatne besede.
• § kaj so sposojenke, tujke, citatne besede
• § prevzeta lastna imena: katera podomačujemo

1. Besedne vrste: kaj in katere so. - Besedne vrste so skupine besed z enakimi pomenskimi lastnostmi in enako vlogo v stavku (ali je to dejanje ali oseba ali lastnost ali pa samo kažejo na določeno razmerje).
   Delimo jih na: samostalniška in pridevniška beseda, glagol, prislov, členek, veznik, predlog, medmet.

• § kaj je pregibnost in katere besedne vrste so pregibne - pregibnost je lastnost, če se besedi spreminja končnica. Pregibne so: samostalniška in pridevniška beseda, glagol in deloma prislov (pametno - pametneje)

1. Samostalniška beseda:

• § kaj so samostalniki, katere lastnosti jim lahko določimo: SAMOSTALNIK  (»beseda stoji sama«) - vrsta samos. besede, ki neposredno poimenuje:
  a) osebe
  b) predmete
  c) pojme (ne vidiš: veselje, žalost, svetloba, noč; ne da se postaviti v dvojino ali množino)
  d) živali e) rastline
  
  
• § katere spole, števila, sklone, sklanjatve poznamo :

• § kaj je posamostaljeni pridevnik in kaj samostalniški zaimek - posamostaljeni pridevnik:   Pridevnik navadno stoji ob samostalniku (rdeč avto, glavni šef, dežurni zdravnik, primorska dežela, trnovo mesto). Če samostalnik izpustimo, dobi pridevniška beseda vrednost samostalniške - glavni, dežurni, Krško, vendar se še vedno obnaša oz. sklanja kot pridevnik. 
  Samostalnški zaimek: Zamenjuje samostalnik oziroma samostalniško besedo. Torej posredno/nedirektno poimenuje osebe, predmete ali pojme.
  1. OSEBNI: (stoji namesto samostalnikov) jaz, ti, on, midva, vidva, onadva; mi vi, oniPovratni osebni: sebe 
  2. VPRAŠALNI: kdo (po osebah), kaj (po vsem drugem), koga, česa, komu 
  3. NEDOLOČNI: ne+kdo, ne+kaj 
  4. OZIRALNI: kdo + R, ka + R
   5. CELOSTNI: VSA + kdo, VSE 
  6. NIKALNI: NI + hče, NIČ

1. Pridevniška beseda:

• § katere lastnosti jim lahko določimo (spol, število, sklon, stopnjevanje) -  
• § spol
• § število nekateri pridevniki se ne sklanjajo: poceni
• § sklon
• § stopnjevalnost poznajo kakovostni pridevniki:
                                 Tristopenjsko: a) z obrazili na -ši, -ji, -ejši: lep, lepši, najlepši; globok, globlji, najgloblji; debel, debelejši, najdebelejši;
                                                             b) s prislovi bolj, najbolj ali manj, najmanj: črn, bolj črn, najbolj črn; mrk, manj mrk, najmanj mrk;
                                                             c) s spremembo osnove: sladek, slajši, najslajši.
• § vrste pridevnikov (kakovostni, vrstni, svojilni) - Poznamo tri vrste pridevnikov: kakovostne/lastnostne (KAKŠEN - velik, rdeč, največji, buren, nedostopen), vrstne (KATERI - svetovni, gledališki, beli, slovenski) in svojilne (ČIGAV - Majin, mamin, očetov, Nikov, Andrejev)
• § zapisovanje števnikov
• § kaj so pridevniški zaimki -   Pridevniški zaimki nadomeščajo pridevnike. Kupili smo nov avto. Kupili smo nek/nekakšen avto.Mama je kupila 3 štruce. Mama je kupila veliko štruc.

1. Glagol:

• § kaj poimenuje in kaj mu lahko določimo (oseba, število, čas, naklon, vid) -   Ob samostalniških in pridevniških besedah so v besedilu tudi besede, ki poimenujejo dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje in obstajanje. Po njih se  sprašujemo: KAJ KDO DELA ali KAJ Z NJIM JE? Tudi glagoli so pregibna besedna vrsta, ki imajo naslednje lastnosti : osebo, število, čas, naklon, vid 
  § katere osebe, števila in čase poznamo - GLAGOLSKA OSEBA:Poznamo prvo, drugo in tretjo osebo. Prva oseba označuje govorečega, druga ogovorjenega, tretja pa neudeleženca pogovora.
  GLAGOLSKO ŠTEVILO: Poznamo ednino, dvojino in množino.
  ČAS  - Sedanjik: je nezložena oblika, ki izraža dejanje v trenutku govorjenja ali pa brečasnost (Teden ima sedem dni.) Nesestavljena: vozim, hitimo, pobirava. Preteklik: je zložena oblika, ki izraža o dejanju, ki se je zgodilo ali dogajalo v preteklosti: sem pomival, hitel sem, odselil sem se ... Sestavljenost: glag. biti v sedanjiku in opisni deležnik danega glagola. Prihodnjik: je zložena glagolska oblika, ki sporoča, kaj se bo dogajalo v prihodnosti: bom, bom pomival, umil se bom ... Sestavljenost: glag. biti v prihodnjiku in opisni deležnik danega glagola. pozor: bom bil - napačno!!!!! Nesestavljena oblika je oblika glag. biti: bom, boš, bo ... Predpreteklik: dogodek pred drugim preteklim dogodkom. Raba peša. Pred nekaj leti so vode bile poplavile vse nabrežja Savinje. Sestavljenost: glag. biti v pretekliku in opisni deležnik danega glagola
  
• § katere glagole poznamo glede na glagolski vid -
  GLAGOLSKI VID Poznamo:  -  dovršne glag.: dogajanje je po trajanju omejeno (Kaj je stor­il?) Kupil je.
                                                       -  nedovršne glag.: dogajanje je po trajanju neomejeno (kaj je delal?) Kupoval je.
• § kaj je povedni, pogojni in kaj velelni naklon
  NAKLON
  POVEDNI NAKLON/povednik: Uresničuje dejanje/pripoveduje: Fantje postavljajo šotor.
  POGOJNI NAKLON/pogojnik: Izraža možno sedanje ali neuresničeno preteklo dejanje. To je  lahko tudi deležnik na -l+BI ali BIL. Hkrati izraza tudi omiljeno  izjavo: Rekel bi, da to ni res.
  VELELNI NAKLON/velelnik: Izraža željo, da dejanje izvrši ogovorjeni. Izražamo z velelnikom: delaj

1. Prislov:

• § kaj poimenuje, vrste - Nekatere besede poimenujejo okoliščine. To je  besedna vrsta, po kateri se sprašujemo s/z KJE, KAM, OD KOD, KDAJ,  ZAKAJ, ČEMU, KAKO, KOLIKO ...  Poznamo:
  -  KRAJEVNI: kje, kod, kam ...: zunaj, zgoraj, znotraj, spredaj, domov, doma ...
  -  ČASOVNI: kdaj ...: danes, včeraj, zgodaj, popoldne ...
  -  VZROČNI: zakaj, kljub čemu: zato
  -  NAČINOVNI: kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj: dobro (je bilo), (bila je oblečena) okusno, hitro (je odpeljal) ...
  Stopnjujemo lahko prislove, ki izražajo NAČIN in KOLIČINO (viso­ko, višje, najvišje). Prislovi niso sestavljeni iz več besed (na računalniku), ampak so sestavljeni iz samo ene besede. Imajo vlogo »pridevnika« glagola (hiter tekač - hitro je tekel).
  PROSLOVNI ZAIMKI - So KRAJEVNI (tam, nekam, tod), ČASOVNI (takrat, kadar), NAČINOVNI (tako, kakor, nekako), VZROČNI (zato). 

1. Kaj so predlogi, vezniki, členki in medmeti?
     Predlog je beseda za izražanje razmerja med  neenakovrednimi besedami ali besednimi zvezami. To so krajše besede, ki navadno stojijo pred samostalniškimi besedami. Predlogi, ki se vezejo na določen sklon:-  ROD.: brez, do, iz, od, z/s, za -  DAJ.: h/k, proti, kljub -  TOŽ.: čez, skozi, zoper, po -  TOŽ. IN MEST.: na, ob, v -  TOŽ. IN OR.: med, nad, pod, pred, za -  MEST.: o, pri, po -  OR.: z/s
   VEZNIK
   Vezniki so nepregibne besedne vrste, ki izražajo razmerje med  enakovrednimi besedami ali stavki ali pa razmerje med neenakov­rednimi stavki zložene povedi. Veznike med stavki imenujemo  STAVČNI, med besedami pa NESTAVČNI: npr.: pa, toda, in, ali, če, ki, ko, ker, da, ter, čeprav,  dasi, ako, četudi ... ČLENEK
   So nepregibne besedne vrste, niso stavčni členi, so znanilci  nekega drugega stavka. Po njih se ne moremo vprašati, lahko jih  samo nadomestimo s stavkom. Lahko pa izražajo le sporočevalčev odnos do povedanega. Npr.: Spet dežuje v pomenu Dežuje, prej nekaj časa ni. To so: spet, tudi, seveda, samo, menda, se, že, celo. Npr.: Da, to je ustrezna rešitev. Ne, tega pa ne smeš storiti. Menda so ga našli v gozdu.
   MEDMET
   Medmeti so besede + stavki -  PASTAVKI. Izražajo  človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd. Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo,  veselje ...  Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v  pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpel­jujejo glagoli (jav - javkati).Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali,  naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli.

KNJIŽEVNOST

1. Modernizem:

• § katere so umetnostne smeri modernizma (7) futurizem, kubizem, socialistični realizem, ekspresionizem, dadaizem, nadrealizem konstruktivizem
• § kaj je in katere so značilnosti ekspresionizma:  je umetniška smer, ki postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.  
  • izpoveduje iztis notranjega, subjektivnega doživljanja
  • noče se podrejati zakonom surovega sveta, hoče ustvariti nov svet (svet iz duše)
  • poudarja mistično in notranje bistvo
  • pogosta gesla so duh, etos, patos, katastrofa, sodni dan,...
  • glavne teme so osamljenost, usoda, smrt, krik po človeku, etično očiščenjem in prerojenem, pravičnost, razklanost
  • pesem je postala klic, krik, svarilo
  • ekspresionizem močno modernizira gledališče - pomembna je scena, pojavijo se svetlobni učinki, izrazite dekoracije, akustični efekti
  • slog: neurejeni ritem, značilne besede: duh, duša, padec, katastrofa, konec, vstaja, revolucija, vstajenje ...
  • izpostavljene so samo posamezne besede, stavki so razbiti
• § kako delimo slov. književnost med obema vojnama -  
  1. do leta 1930 - ekspresionizem
  2. od 1930 do 2. sv. vojne - socialni realizem

1. Srečko Kosovel:

• § kako delimo njegovo literarno ustvarjanje (3 obdobja): V Kosovelovem pesniškem razvoju ločimo troje obdobij: impresionizem, ekspresionizem, konstruktivizem.
  Impresionizem: V poezijo prinaša drobne vtise zunanjega sveta. Prizore, situacije, predmete zlasti iz narave veže z drobnimi čustvenimi vzgibi. Središče njegove pesmi je čustvo in razpoloženje, ki je žalostno, melanholično, mirno in tudi estetsko. Umirjena verzna in slogovna harmonija. Najpogostejši motivi so: Kras, mati in slutnja smrti
  Ekspresionizem - Iz impresionizma je Kosovel kmalu prešel na ekspresionizem, deloma pod vplivom tujih ekspresionističnih pa tudi futurističnih pesnikov. Spremenil je prvotno motiviko, razširil ideje, predvsem pa moderniziral obliko, slog in verz svoje poezije. Pesmi iz te skupine so poudarjene bolj idejno in manj čustveno - včasih še imenuje Kras, a ga ne opisuje več. Dokončno je izgubil vero v urejenost sveta, ker v njem vidi toliko krivic. Izraziti hoče nesoglasja v svetu, človekove notranje stiske, ko se mora na novo odločati za odnos do sveta. Slog: neskladnost, raztrgani ritmi, svobodno oblikovani verzi, videnja - v njih skuša opozoriti na bistvo problemov, kakor jih občuti.
  Konstruktivizem Pesniške konstrukcije, ki jih je Kosovel imenoval Konsi, so lepljenke ali montaže.  Gre za časopisne novice, aktualna politična gesla, napise, citate iz strokovnih priročnikov, zakonov, literarnih del, kratice,m kemijske formule, enačbe, matematično-logične enačaje ipd. obdajajo jih onomatopoetski medmeti, vzkliki in vprašanja, groteskno delujoči drobci dialogov, izolirani komentarji in iztrgani simboli.
• § dela: Integrali
• § Ekstaza smrti: tema  (Teme pesmi so občutje kaosa, katastrofe, smrti cele civilizacije. Podobe so sanjsko neresnične, pretirane, kar ustreza ekspresionistični težnji k deformiranju vidnega sveta.Pesem je sestavljena iz vizionalnih predstav o stari Evropi, ki umira.) , sporočilo (Sporočilo: kapitalistični družbeni red (Zahodna Evropa) mora propasti, ker je krivičen. Novo civilizacijo bodo tvorili etično čisti ljudje. Prevrat se mora zgoditi v ljudeh samih: popoln konec neetičnega je pogoj za začetek etičnega človeštva. Rešitev je v smrti.), ekspresionistične metafore in simboli (zlate kupole in beli stopli, sončni zahod, zlata in razkošna kraljica,simbolična vrednost barv), slog, zunanja zgradba
• § Kons. 5: kaj je montažna pesem, interpretacija pesmi - Gre za montažno pesem: z montažo kot bistvenim prencipom moderne, avantgardne umetnosti razumemo dejavnost, pri kateri že narejene, dokončne enote in deli sestavljajo novo celoto. Toda za tem kaosom znakov slutimo konstrukcijo, ki ima določen pravilnostr, razumljivost. 
  Gnoj je zlato        Kakor sta zadevi na prvi pogled neprimerljivi, primerjavi v kmetovem svetu ne gre odreči resničnosti. Gnoj je a kmeta dragocenost.

  in zlato je gnoj     Matematična trditev drži. A ne gre več samo za zlato. Tudi kapitalistična slepa moč - zlato, denar, dobiček - je pesniku gnoj, v slabšalnem pomenu besede (gnoj, smrad, razkrajanje).
                            Z druge strani pa je tudi simbol lepote, sijaja, duha.
  Oboje je 0            Pesniki je stvari zrelativiziral.
  ∞ = 0 
  0 = ∞                  Tako gnoj kot zlato dobita isto vrednost - neskončno vrednost.

  A B <1, 2, 3.         AB bi lahko pomenil začetek abecede, pisanja, morda celo umetniškaga ustvarjanja z besedo. In vse to je manj kot 1, 2, 3, začetek matematike, ki je v 20. stoletju eno osrednjih gibal razvoja in nove civilizacije. Človek z razumom je vreden več, kot človek, ki poudarja čustva. Številke simbolizirajo kapitalsko logiko. Z njimi lahko merimo, tehtamo ...

  Kdor nima duše,       S področja kapitala in matematike pesnik prehaja na področje literature in umetnosti, kjer velja drugačna logika.Kapitalska logika pa, žal, določa usodo poetične logike.
  ne potrebuje zlata,   Nekaj pa je gotovo res »Kdor nima duše, ne potrebuje zlata«, ker ne zna z njim ravnati, ker ga egoistično zlorablja drugim v škodo in tudi sebi ne v prid. zato zasužnjuje
                                in razčlovečuje. Zmaga je na strani najbolj brezdušnih, le-ti so močni in zlata ne potrebujejo več.

  kdor ima dušo,           Bistveno težje je človeku, ki ima dušo. In »kdor ima dušo ne potrebuje  gnoja«, to pomeni zlata, saj je sam v sebi bogat,
  ne potrebuje gnoja.    v njem so zametki tistega človeka prihodnosti, ki bo po Koslovelovem prepričanju človek - sonce.

  I, A.                Črki sta zapisani v obliki oslovskega glasu, zato zvenita ironično in posmehljivo. To naj bi bil izraz zavedanja, kako dolga je še pot človeka, do novega, bolj človeškega človeka.
                         V tem oslovskem riganju je čuti posmeh tako kapitalistični kot matematični in poetični logiki. Razumemo ga lahko kot, da je svet vseh treh logik nor ali pa da se v takem svetu,
                         kot je, da zdržati edino z ironijo.

• Socialni realizem:
• § primerjava s realizmom iz 19. stol. - Za realizem iz 19.stol. je značilno, da stvarno, objektivno opisuje življenje, kritizira meščansko družbo, kar pomeni, da je snov meščanska. Meščanstvo je tisto, ki je v ospredju. Socialnemu realizmu pravimo novi realizem. Tudi ta je kritičen do družbe. Je tudi družbeno angažiran, kar pomeni, da ima namen, skuša spremeniti mišljenje družbe, išče tudi vzroke za obstoječe stanje in prikazuje predvsem življenje kmetov in ljudi na podeželju. Hoče odpraviti oz. je proti meščanski družbi, ker se začne uveljavljati novo družbeno obdobje, in sicer socializem. Socialni realizem hoče pripraviti ljudi na boljše življenje v drugače organizirani družbi, socializmu.
• § katere so značinosti - Prikazuje probleme slovenskega socialnega okolja, malih ljudi. Prikazuje tudi življenje kmetov in njihov boj; prizadevanje za preživetje, tudi boj za pravično družbo in boljše življenje. Junaki so neheroični, nosijo človeške poteze, tudi hibe, zmote. V sebi nosijo tragične in komične prvine. Junaki so zelo preprosti, šibki. Avtorji so se snovno omejevali na kmečko življenje, na svet gruntarjev, kajžarjev in kmečkih proletarcev. Ob strani pa so puščali življenje industrijskega proletariata in meščanski sloj z izobraženstvom.
• § socialni realisti - avtorji -  
• Miško Kranjec
• France Bevk
• Prežihov Voranc - Lovro Kuhar : Solzice, Samorastniki
• Anton Ingolič
• Ciril Kosmač
  
• Prežihov Voranc:
• § dela: Solzice, Samorastniki, Doberdob
• § Boj na Požiralniku: zgodba, zakaj je novela (Boj na požiralniku spada k novelam, saj podrobneje opisuje odločilni usodni in osrednji dogodek - Dihurji po težkih naporih in prizadevanjih premagajo požiralnik, a oče Dihur pri tem tragično umre in otroci ostanejo brez vsega; je kratko pripovedno delo z malo osebami), sporočilo (Iz vsega tega lahko sklepamo, da se sporočilo skriva v krivičnem in težkem boju z naravo, s svojo zemljo, ki naj bi jih hranila, a žal je ta boj kljub navidezni zmagi igubljen. V samem sporočilu lahko vidimo obsodbo krivične družbe, ki je temeljija na izkoriščanju (kmečka zadruga, kmetijo kupi bogat kmet) in poudarjanje vztrajnosti in trdoživosti kmečkega sloja ali celo celega naroda.), oznaka Dihurjev (Dihurji so izrazito tragične osebe - ljubili so svojo zemljo, a so se morali vedno in nenehno z njo bojevati. Zemlja ima pri njih osrednjo vlogo, zanjo se žrtvujejo celo tudi za ceno lastnega življenja (smrt matere in očeta Dihurjev). Garali so doma, kruh pa so služili tudi drugod, pri bogatih kmetih, delati so morali tudi za koristi drugih. Bili so zanemarjeni, suhi, bolehni.) 
  kje se kaže socialni realizem - 
• dogajanje in osebe so prikazane in opisovane na realističen način
• prikazan je človekov položaj v družbi (Dihurji so revni kmetje, ki se borijo za lastno preživetje)
• namesto posamzenika je v ospredju kolektiv (Dihurji - družina in širša socilna skupnost)
• glavne literarne osebe so pripadniki izkoriščanega družbenega razreda t. i. mali človek (kmečki proletariat)
• njihovo osebno življenje je odvisno od narave, pa tudi od socialnega okolja (zato so tudi tragični liki, ker na naravo nimamo vpliva)
• pisatelj zgodbo pripoveduje zelo realistično in objektivno.
• § Samorastniki: vsebina, zakaj okvirna zgodba - okvrini del: prihod do podrtije, sprehod, opazovanje ostankov imenitne graščine + vložena pripoved: pripoved Metine najmlajše hčerke Nane,
  kje se kaže socialni realizem - Socialni realizem v prozi :
  - opisovanje dogajanja in oseb iz stvarnega življenja
  - kritičen do obstoja takratne družbe in razmer
  - poudarja socialno plat človekovega življenja, manj pa se ukvarja s psihološko analizo oseb
  - človeka pojmuje kot pripadnika določenega socialnega reda, čigar boj odloča o sreči in usodi njega samega
  - opisovanje nižjih izkoriščanih slojev, malih ljudi oz. kmetov- opisovanje človekovega položaja v družbi (nasprotje med Meto - revna kajžarica in Karničnikom - bogat kmet, ki jo lahko po mili volji kaznuje)
   kje se kaže naturalizem - V Samorastnikih se kaže, kako dednost, okolje in samodejavnost vplivajo na junake in njihove usode. Meta se kot pripadnica najnižjega socialnega sloja ne more dvigniti iz svojega stanu. Ker je pač kajžarica, ji je prepovedano poročiti se z Ožbejem, ki je sin njenega gospodarja. Tudi okolje, v katerem živi, ji ne da možnosti.
  simbolika - Metinih devet samorastnikov je simbol večnosti in stalnosti. Oni bodo nadaljevali ta bajtarski rod, dokler le-ta ne osvoji celotne zemlje. , osebe, sporočilo, jezik in slog

1. Književnost med drugo svetovno vojno:

• § kakšne so značilnosti te literature in katere vrste nastajajo

1. Karel Destovnik Kajuh:

• § Bosa pojdiva, dekle, obsorej: vsebina, tema, sporočilo, jezik in slog

1. Sodobna književnost:

• § značilni pojavi: eksistencialistična knjižvenost, dramatika absurda, novi roman, konkretna poezija
• § sodobna lirika: intimizem, poezija absurda, modernizem
• § sodobno pripovedništvo

1. Janez Menart: Podeželski plakat - vabilo, šaljivost, sporočilo, jezik in slog
2. Franček Rudolf: Zvestoba - zgodba, ironija, sporočilo, aktualna družbena problematika, jezik in slog

Naj vam bo, nekaj v pomoč, in sicer linki, ki zadevajo slovenistične teme in zagonetke. Predvsem pa za razsvetlitev težavnih pojmov ali tem! Vsekako pa so to povezave, ki vam bodo pomagale pri učenju za zaključni izpit. Seznam se bo dodatno dopolnjeval.

• http://slova.mojforum.si/slova.html
• http://sms.dijaski.net/?stran=slo

DRUŽBENO IN KNJIŽEVNO DOGAJANJE

• ob koncu 1. sv. vojne sta pomembna 2 dogodka: razpad A-O (ječa narodov) in nastanek prve socialistične države (Sovjetska zveza - po oktobrski revoluciji)
• 1929 - gospodarska kriza v kapitalističnih državah (brezposelnost, propadanje industrije in kmetijstva)
• 1933 - Hitlerjev nacizem in ITA fašizem (hlepenje po afriških kolonijah)
• Z države - sovraštvo do komunizma (proti SZ)
• spori med imperialističnimi silami → 2. svetovna vojna
• po . sv. vojni nekateri SLOVENCI razdeljeni med ITA, AU, HU, večina ozemlja pa se združi s Hrvati in Srbi v Kraljevino SHS - pozneje se preimenuje v Jugoslavijo
• še vedno 3 polit. tabori - klerikalna (sls), liberalna in delavsko-proletarska (sds)
• 1929 - kralj Aleksander razglasi diktaturo - komunistična partija poziva k revoluciji
• SLO problemi - zadolžena kmečka posestva, narodnostni in verski spori, zatiranje delavcev, velika brezposelnost in nepravična politika v SHS
• Slovenija v tem času napreduje na gospodarskem in predvsem kulturnem področju (časnikarstvo, izhajajo revije, prva univerza, narona galerija, radio Ljubljana, SAZU)

MODERNIZEM

Že po letu 1900 se pojavijo nove modernejše smeri, ki jih s skupnim imenom imenujemo MODERNIZEM. Bistveno se razlikujejo od simbolizma, dekadence in simbolizma.

• člov. doživljanje neposredno, brez olepševanja in moralnih pravil
• prava resničnost se skriva v člov. duševnosti (TOK ZAVESTI)
• jezik je svoboden (ljudje ne mislimo z ločili in urejeno), ki ga ne omejujejo niti slovnična pravila
• LORCA, JAMES JOYCE, MARCEL PROUST, FRANZ KAFKA

Govorimo o modernizmu, ki vsebuje umetnostne smeri, kot so dadaizem, futurizem, nadrealizem, ekspresionizem, socialni realizem . Najbolj udarne smeri so avantgarda  ruši, kar je že utečenega, postavljenega.

Modernisti hočejo čimbolj natančno oblikovati psihično vsebino posameznikove zavesti, njegove zaznave, predstave, občutja, misli in doživljaje, kot se mu neposredno kažejo, brez olepševanja in tudi brez prikrivanja stvari nelepih po družbenih merilih, nemoralnega in škodljivega. Njihov jezik je sproščen kalupov in pravil, je svoboden. V njem je veliko nerazumnih, nelogičnih, nesmiselnih stavkov in besednih zvez, ki pa so prav zato poetični in resnični.

Kubizem: iz cubus - lat. kocka. Odpravljajo ločila, stavke, značilen je tok osrednjega doživljanja, tok podzavesti, subjektivizem.

Dadaizem: iz otroške govorice. Smer, ki se razvije v Švici, kamor se med 1. svet. vojno zateče veliko umetnikov; ogorčeni nad švicarskim malomeščanstvom so organizirali provokativne nastope in izražali zgroženost in odpor do takega načina življenja - njihov program: prizemljen, enostaven, prvobiten jezik  otroški, primitiven jezik, uprejo se uveljavljenemu esteticizmu, neposredno izražanje, zavračajo pravila, logiko in razum in uporabljajo nesmiselne asociacije.

Futurizem: iz futurum - prihodnost. Poveličuje prihodnost, napredek, razvoj, civilizacijo, razvoj znanosti ter jezika. Zahteva popolno prekinitev s preteklostjo, celo uničenje starih kulturnih spomenikov. Vojno vidi kot filter, ki bo očistila bolni svet. . V literaturi ni stavka, velike začetnice, ločil, prepovedo uporabo pridevnikov. Futurizem se je v ITA povezal s fašizmom, zaničujejo ženske.

Nadrealizem - surrealizem: po letu 1920 ukvarja se s človeškimi mislimi, sanjami, paranojo, podzavestjo, fantazijami, strahovi, asociacijami ... je zelo subjektiven. Usmerjen proti pravilom običajnega razuma in meščanskim pravilom življenja. Značilni so prisluhi, prividi, sanje (nesmiselne kombinacije). Domišljija = resničnost.

Socialistični realizem: začetnik je bil Maksim Gorki (roman Mati). Značilen je za Sovjetsko zvezo, pojavi se po l. 1934, postane izrazito ideološka smer, ki je obenem tradicionalna in konservativna; utrjuje in opeva lastno politično smer. Socialistični realizem je bil nasproten modernizmu. O posameznikih ni veliko govora, gre bolj za kolektive. Namen je konkretno prikazovanje stvari. V SZ postane edina dovoljena smer. Poveličuje kmete in delavce.

Konstruktivizem: smer, imenovana po besedi konstrukcija (zgradba). Najprej se pojavi v likovni umetnosti, podobe na podlagi geometrijskih, tehničnih likov. V literaturi pa so to pesmi konstrukcije, sestavljene iz besed, simbolov in likovnih prvin.  

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem, izhaja iz latinščine expressio, kar pomeni izraz, iztis. Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nemčiji (Bertolt Brecht) kot posledica človekove stiske ob grozeči svetovni vojni. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne občutke na predmet. Pojavi se v vseh treh književnih zvrsteh (drama, poezija in proza), v likovni umetnosti (v Nemčiji skupini Blaue Reiter in Die Brücke), ter v glasbi. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.

Na slovenskem traja od 1918 do 1930. Značilne ekspresionistične prvine najdemo v delih Srečka Kosovela, Antona Vodnika, Ivana Preglja in Slavka Gruma. Najvidnejši ekspresionistični skladatelj je Marij Kogoj.

EKSPRESIONIZEM (expressio - iztis)

• izpoveduje iztis notranjega, subjektivnega doživljanja
• noče se podrejati zakonom surovega sveta, hoče ustvariti nov svet (svet iz duše)
• poudarja mistično in notranje bistvo
• pogosta gesla so duh, etos, patos, katastrofa, sodni dan,...
• glavne teme so osamljenost, usoda, smrt, krik po človeku, etično očiščenjem in prerojenem, pravičnost, razklanost
• pesem je postala klic, krik, svarilo
• ekspresionizem močno modernizira gledališče - pomembna je scena, pojavijo se svetlobni učinki, izrazite dekoracije, akustični efekti
• slog: neurejeni ritem, značilne besede: duh, duša, padec, katastrofa, konec, vstaja, revolucija, vstajenje ...
• izpostavljene so samo posamezne besede, stavki so razbiti

Najbolj se uveljavi v liriki, uvede se svoboden verz. V pripovedno prozo ni segel, pojavi se samo v redkih črticah in novelah, v katerih je resničnost prikazana zelo groteskno.

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST - MED OBEMA VOJNAMA DELIMO NA 2 OBDOBJI:

1. do leta 1930 - ekspresionizem
2. od 1930 do 2. sv. vojne - socialni realizem

Prevladuje lirika, vrh je SREČKO KOSOVEL, pomembna sta še Miran Jarc in Anton Vodnik.
V pripovedništvu je pomemben Ivan Pregelj, v dramatiki pa Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi).

LOČILA
Z ločili zaznamujemo intonacijo in daljše premore. Tako kot poznamo dve vrsti intonacije, in sicer končno in nekončno, poznamo dve glavni vrsti ločil, in sicer končna in nekončna. Poleg obeh poznamo tudi dvodelna ločila.

LOČILA

NEKONČNA          KONČNA                DVODELNA

   vejica                 pomišljaj               pomišljaj 

   podpičje            pika                      narekovaj

   dvopičje             klicaj                     oklepaj

   tri pike              vprašaj

  pomišljaj             tri pike

NEKONČNA - so ločila, ki stojijo na koncu dela povedi.

KONČNA - so ločila, ki stojijo na koncu povedi.

DVODELNA - so ločila, ki stojijo na začetku in koncu povedi oz. njenega dela.

VEJICA

 Vejica je nekončno ločilo in nam pomaga razčlenjevati poved na posamezne dele oz. ločuje več stavkov v povedi.

V govoru se kaže kot premor in z rahlim dvigom glasu.

Vejico pišemo:

1. med enakovrednimi stavčnimi deli - besedami in besednimi zvezami

Mama, teta Marička in soseda Francka so odšle delati v Trst.

            Pri naštevanju daljšega seznama damo vse v seznam z alinejami (vejica + pika ali brez)

2. v večstavčni povedi : Stavki v povedi so lahko v enakovrednem (Srečal sem prijateja in sva šla na pijačko.) ali neenakovrednem razmerju (Srečal sem prijatelja, ki ga nisem videl že veliko časa.):

• - pred podrednimi vezniki - DA, KO, KER, ČE, KJER, KADAR, KI, ČEPRAV ...

Rekla sem ti, da si en velik bebec, ki ne zna poslušati, ko kaj govorim.

Vprašal me je, kdo je napisal Sonetni venec, jaz pa sem mu odgovoril, da jaz nisem bil.

Na izlet nismo šli, ker je bilo slabo vreme.

Če boste naredili zaključni izpit, bom zelo vesela.

POSEBNOSTI:

Tudi če stavka obrnemo, vejica med njima ostane.

Če sta v stavku 2 veznika skupaj, pišemo vejico pred prvim veznikom. Sami veste, da če se ne boste učili, ne boste dobili dobre ocene na testu. Tako kopičenje veznikov ni priporočljivo.

Vejice ne pišemo med deli večbesednega veznika. Medtem ko je bral knjigo, je preteklo veliko časa. Kljub temu da ga ne maram, mu vedno namenim par vljudnih besed.

• - pred prirednimi vezniki - TODA, AMPAK, SAJ, ZATO, VENDAR ...

V službo sem peljala rally, saj sem bila zelo pozna.

Moj šef vedno teži na veliko, vendar se me njegove besede ne dotaknejo, saj ga raje kar preslišim.

3. med vrinjenimi stavki, pristavkom in ostalo povedjo

France Prešeren, naš največji slovesnki pesnik, je bil zaljubjen v Julijo.

Ker je bil lanski dopust, ki sem ga načrtoval že zelo dolgo, popolna polomija, bom letos kar doma.

POSEBNOSTI:

Vejice ne pišemo pred vezniki IN, TER, PA, razen, če pred njimi ne stoji vrinjeni stavek.

Šla sem v trgovino in kupila vse potrebno za večerjo.

Šla sem v trgovino, ki stoji na koncu ulice, in kupila vse potrebno za večerjo.

Vejice ne pišemo pred dvodelnimi vezniki NE - NE, NITI - NITI, BODISI - BODISI, ALI - ALI

Niti hrane ne je niti ne spi. Bodisi bomo šli v kino bodisi kar v bar.

4. med pastavkom, polstavkom in preostalo povedjo

Živijo, kako si kaj? Ojla, Tina, ne hiti tako naprej. Da, naslednji teden pišemo test. Stala sem tam, vsa nesrečna in žalostna, in pride mimo en težak.

5. med navedbo kraja in datuma: V Novi Gorici, dne 12. 3. 2007

Za maltretirane in do konca razživcirane moje dijake, ki komaj čakajo na dokazovanje lastnega znanja!!!!

Skratka, tukaj eno pomagalo, kjer se lahko zastavijo vprašanja, kjer se bojo nalagali in objavljali morebitni pripomočki/pomagala za uspešnejše vsrkanje slova-znanja!

SKLOP VPRAŠANJ ZA II. KOLOKVIJ - POKLICNE ŠOLE
JEZIK - SLOVNICA

1. Kaj je besedilo?
2. Tvorjenje besedila.
3. Faze sporočanja (3 faze).
4. Zgradba besedila (kaj je uvod, jedro, zaključek).
5. Vrste besedil glede na različne kriterije:
• glede na namen in izbiro jezika
• glede na izbiro prenosnika
• glede na sporočevalčevo ubeseditveno stališče
• glede na družbeno vlogo sporočevalca in naslovnika
• glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom
6. Velika začetnica:
• kaj zapisujemo z veliko začetnico
• kako delimo lastna imena
• kaj zaznamujejo osebna lastna imena
• kaj zaznamujejo zemljepisna lastna imena in kako jih delimo
• kaj zaznamujejo stvarna lastna imena
• znanje pravil za zapis z veliko začetnico osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen
7. Besedilne vrste - kaj so besedilne vrste.
8. Pogovor:
• kaj je pogovor
• katere so vrste pogovorov
9. Predstavitev:
• kaj je predstavitev
• kaj vključuje
• kaj je predstavitev kraja, katere so vrste
• predstavitev predmeta; kaj vključuje in kakšne so jezikovne značilnosti
• predstavitev osebe; kaj sta oznaka in opis osebe
10. Voščilo:
• kaj je voščilo, vrste voščil, kako ga napišemo
11. Čestitka:
• kaj je čestitka, vrste čestitk
12. Pismo:
• kaj je pismo
• vrste pisem
• kaj je zasebno/osebno pismo in kakšna je njegova oblika
• kaj je uradno pismo in kako je zgrajeno
13. Obvestilo:
• kaj je obvestilo, vrste obvestil
14. Mali oglas:
• kaj je mali oglas, kakšne so značilnosti
15. Reklama:
• kaj je reklama, vrste reklame
• katere so jezikovne značilnosti
16. Prošnja:
• kaj je prošnja in katera so pravila za pisanje le-te
17. življenjepis:
• kaj je življenjepis in kakšne so njegove značilnosti

KNJIŽEVNOST

1. Realizem:
• kaj je realizem
• razlike v primerjavi z romantiko
• kaj je naturalizem
• kateri so slovenski predstavniki realizma
• vrste realizma, ki se pojavijo na Slovenskem
• kaj in o čem pišejo slovenski realisti
2. Fran Levstik:
• katera so njegova dela
• Popotovanje od Litije do Čateža
• Martin Krpan: kakšen je; jezik; sporočilo; zgradba; nastopajoče osebe
3. Josip Jurčič:

• § katera so njegova dela
• § Deseti brat: kateri sta zgodbi; vsebina; sintetično-analitična tehnika pripovedovanja; jezik; realistično-romantični elementi; nastopajoče osebe

     4.      Simon Jenko:

• § njegova dela
• § Tilka: vsebina; zunanja zgradba; oznaka glavne literarne osebe; književna oznaka; avtorjev odnos do Tilke; tragikomičnost; termina obraz/slika in novela

     5.    Janko Kersnik:

• njegova dela
• Agitator: glavne osebe; realistično v Agitatorju; pripovedovalec (kaj je in katere vrste poznamo)
• Zemljiška knjiga: v katero zbirko spada; kaj je okvirna zgodba, realizem v Zemljiški zgodbi

6. Ivan Tavčar:

• njegova dela
• V Zali: zgodba; povezava med petelinom in vsebino; glavne osebe in njegove zgodbe;  sporočilo; tipi pripovedovalcev, ki se pojavijo; okvirna pripoved

7. Moderna:

• kaj je, kaj vključuje in obdobje trajanja
• kaj so nova romantika, dekadenca, simbolizem,impresionizem
• kateri so slovenski modernisti

8. Ivan Cankar:

• njegova dela (pripovedništvo, poezija in dramatika)
• Podobe iz sanj - Kostanj posebne sorte: simboli; črtica; sporočilo; jezik in slog

9. Dragotin Kette:

• pesem II: notranje/zunanje dogajanje; tema; lirski subjekt; naslovnik; menjavanje slovnične osebe in števila; slog in jezik; zunanja zgradba (sonet)

10. Oton Župančič:

• njegova dela
• pesem Z vlakom: zunanje/notranje dogajanje, tema - domovinska pesem; sporočilo; lirski subjekt; naslovniki; jezik in slog; zunanja zgradba

11. Josip Murn Aleksandrov

• pesem Nebo, nebo: impresionizem v pesmi; razpoloženjska pesem; sporočilo; lirski subjekt; jezik in slog; zunanja zgradba