[nekaj za mojo dušo.] 

Feri Lainscek.                                                                     

Ne bodi kot drugi.

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,

odpelji me v gore, kjer škrati živijo.

Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,

zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,

mi zjutraj pod okno pripelji cigane.

Povej mi o sanjah, četudi so grešne,

zaupaj mi želje , četudi so smešne.

Napravi to zmeraj , ne bodi kot drugi

ljubezen ni rekla, ki teče po strugi.

Napravi to zopet, ne hodi po poti,

saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,

povebi me v mesto, ko drugi še spijo.

Usoda je živa in mrtvi junaki,

naj še hrepenijo postaje in vlaki.