Nevarna so dvojna merila za sinove in hčere. Starši spodbujajo dečke k hranjenju, da bodo postali veliki in močni,dekletom pa odrekajo, da bi bile vitke. Mnogo katere mame hčerkam sporočajo da je edini način, da bodo dobile moškega in da bodo srečne, da so vitke.

___________________________________________________________

Vedno več ljudi, zlasti deklet in žensk, zboleva za motnjami hranjenja. Motnje hranjenja označujejo psihološko stanje, v katerem človek zlorablja hrano in telesno težo za nadzor nad življenjskimi problemi. Anoreksija in bulimija sta vrjetno najbolj znani motnji hranjenja, saj lahko vodita tudi v smrt, z njima pa se spopada na milijone mladih na svetu. Vsak dan se po svetu na milijone ljudi ogleda v ogledalo in s tem kar vidijo niso zadovolnji.  Mnogi med njimi so s svojo podobo tako nezadovolni , da se zatečejo k nenavadnim, narazumljivim , škodljivim vzorcem hranjenja. Gre za duševne bolezni.

____________________________________________________________

Če najstnik odrašča v neurejeni družini, lahko razvije motnjo hranjenja zato, da bi dobil nadzor, blokiral negativna čustva ali se kaznoval, sploh če se krivi za zlorabo. V družini so lahko alkoholizem, droge, smrt. Če se o teh in podobnih težavah z njim nihče ne pogovarja ali mu jih nihče ne pomaga reševati, je najstnik osamljen,žalosten,zmeden-in se zateče k motnji hranjenja.

_____________________________________________________________

BULIMIJA . Ko hrana postaje nuja.

Je motnja hranjenja za katero je značilen strah, da se nebi zredili. Posledica je prekomerno prenajedanje, ki mu sledi bruhanje.

 Vse se začne , ko mladostniki zaradi prepirov s starši, spolne zlorabe, ljubezni pojejo veliko hrane, da bi v njej utopili žalost. Naposled se jih zazdi, da bodo od pojedene hrane debeli, zato jo izbruhajo. Za kratek čas se počutijo suhljate in srečne. Ko pa se pogledajo v ogledalo pa se sami sebi zdijo nagnusni.

Bulimija prizadene 3% žensk in je pogostejša kot anoreksija. To motnjo hranjenja je zelo težko opaziti saj ljudje z to boleznijo vzdržujejo »zdravo telesno težo« in so po navadi zelo inteligentni.

Bulimiji z drugimi besedami rečemo  tudi »sindrom prenajedanja in praznjenja.«  Zaradi bruhanja lahko poškodujemo veliko telesnih organov, dobesedno lahko poči trebuh oz. požiralnik. Po navadi se začne v adolescentnem obdobju. Bulimija je povezana s prikrito jezo  in navzven neizraženo agresivnostjo.

Ker pride ta motnja postopoma v pravo obsedenost, zavzema vedno več misli in vedno bolj usmerja vse vedenje  prizadetega človeka. Odriva vse njegove prejšnje interese in ga prisili, da uposti marsikatero dejavnost, ki je bila prej zanj prijetna in zanimiva.

Pomembne življenjske spremembe, na primer selitev od doma, jo včasih prekinejo, v drugih primerih pa postopoma preneha sama od sebe ali pa jo zaustavi šele dolgotrajno in zapleteno zdravljenj

ANOREKSIJA. V boju z lastnim telesom.

Motnja hranjenja, ki izvira iz strahu pred debelostjo. Zanjo je značilno zavračanje hrane, ki vodi v bolezen včasih pa tudi v smrt.

Za anoreksijo zboli približno 1% najstnic. Približno 15 % ljudi pa zaradi anoreksije umre. Po navadi se začne z običajnim hujšanjem. Kor trpi za anoreksijo težko prizna, da potrebuje pomoč. Siljenje s hrano stvari samo poslabša. Povprečen najstnik v puberteti potrebuje 2000 kalorij dnevno . Če pa jih zaužije manj kot 1000, telesu odreka, energijo, hranilne snovi, nujno potrebne vitamine in minerale.

Poleg stradanja je sestavni del tega sindroma tudi pretirano izvajanje telesnih vaj, ki naj bi še dodatno odvajal, energijo in nižal telesno težo, bruhanje, predozirana uporaba odvajal. Je najtežje razumljiva oblika zasvojenosti s hrano. Strahovi pred debelostjo  so močnejši, kot strahovi pred smrtjo. Nekateri ljudje so namreč zabredli že tako daleč, da si niso hoteli umivati zob, saj so bili mnenja, da so v zobni pasti kalorije. 

Pri anoreksiji se rast ustavi. Grižljaj hrane lahko prežvekujejo celo uro , da si podaljšajo odrekani užitek.

  ...še nekaj o anoreksiji..

Ljudje z anoreksijo , pa se lahko zatečejo v bolnice na terapije, nekateri, ki so po zdravljenju še vedno pod vplivom anoreksije in se pred ponovnim tehtanjem pri zdravniku napijejo z vodo, po možnosti si kaj težkega zataknejo v hlače, da bi prej odšli iz bolnice. Tistim, ki si po terapiji želijo še dodatne podpore se lahko zatečejo v skupine anoreksikov, ki živijo skupaj.

Skrb za zdravje in biti zdrav pomeni veliko več kot samo ukvarjanje s hrano. Pomeni, da imaš pozitivno podobo o svojem telesu in da se imaš rad. Vsi imajo slabe dneve. Dneve, ko nam lasje nočejo prav stati, trebuh izgleda prevelik in ko mislimo, da z nami ni nič prav. Če imamo veliko slabih dni v življenju, moremo premisliti, kakšno samopodobo imamo.

Predstava o tem , kako popolno življenje bi bilo . če bi bili vitkejši,lepši, je le prazno domišljanje. Če misliš o sebi, da si ničvreden v notranjosti, potem izboljšava zunanjosti ne pripomore k boljšemu počutju.

Biti lep je stvar notranjega in ne zunanjega izraza. Če š vedno nisi prepričan se vprašaj naslednje. Ali sodiš ljudi po tem, koliko tehtajo? Ali izbiraš prijatelje kako lepi so? Dvomim, da je tako. Vprašaj se , zakaj bi potem sebe ocenjeval tako strogo?

Biti zdrav, pomeni sprejeti dejstvo , da nikoli ne boš idejalen človek, da si človek z napakami, da pa si kljub temu srečen.