Pogodbo o zaposlitvi podpišemo, kadar z delodajalcem stopimo v delovno razmerje. V pogodbi so navadno navedene zahteve s strani delodajalca in delavca. Kadar eden od udeležencev krši pogodbene obveznosti, lahko nastopi redna odpoved delovnega razmerja.

Odpoved delovnega razmerja je lahko tudi izredna. Izredna odpoved delovnega razmerja je takrat, ko delodajalec delavcu poda odpoved delovnega razmerja zaradi kršitve s strani delavca, in sicer brez odpovednega roka. V tem primeru delavec ni upravičen do odpravnine in nima pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti. Delodajalec mora podati izredno odpoved delovnega razmerja najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje 6 mesecev od nastanka razloga.

Izredno odpoved delovnega razmerja lahko poda tudi delavec, v primeru, da obstaja za to utemeljen razlog, in če ob upoštevanju vseh okoliščin ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Delavec lahko poda odpoved delovnega razmerja 30 dni od datuma pisnega obvestila delodajalcu na izpolnitev obveznosti in obvesti inšpektorja za delo o kršitvah ter v kolikor delodajalec v 8 dneh od prejema pisnega sporočila kršitev ne odpravi.

Odpoved delovnega razmerja in pogodba o zaposlitvi preneha z dnem vročitve izredne odpovedi.

Dokazno breme je na strani stranke, ki poda izredno odpoved delovnega razmerja, zato se je pred podajanjem izredne odpovedi pametno posvetovati s pravnimi strokovnjaki za delovno pravo.

V vsakdanjem življenju smo skoraj na vsakem koraku izpostavljeni raznim nevarnostim. Žal to velja tudi za delovno mesto, saj se tudi danes, v t.i. informacijski dobi, pogosto dogajajo različne neprijetne poškodbe pri delu. Delovna mesta so sicer bolj ali manj zavarovana, se pa takšne nezgode še vedno prepogosto dogajajo. Poškodba pri delu je lahko velika neprijetnost, tako za poškodovanca, kot tudi za delodajalca. Prav delodajalec je namreč odgovoren za to, da na delovnem mestu zagotovi varnost in kvalitetne pogoje za delo.

Če gre za delo z nevarnimi stroji, nevarnimi snovmi, delo na višini ali pa kakšno drugo nevarno obliko dela, je delodajalec avtomatsko objektivno odgovoren za morebitne nesreče. Poleg tega je delodajalec odgovoren tudi za nezgode, ki niso povzročene neposredno zaradi nevarnih predmetov, ampak se zgodijo kot posledica njegovih dejanj in odločitev. To vključuje na primer neprimerno zavarovano delovno mesto, pomanjkljiva navodila za ravnanje z delovnimi stroji, nezadostne splošne varnostne ukrepe in podobne pomanjkljivosti. Seveda pa mora tudi delavec sam paziti na svojo varnost ter varnost sodelavcev. V primeru poškodbe pri delu je poškodovani delavec upravičen do denarne odškodnine, če je za nesrečo odgovoren delodajalec. 

Redna odpoved delovnega razmerja lahko prihaja iz strani katerekoli pogodbene stranke. To pomeni, da jo lahko sproži tako delodajalec, kot tudi delavec. Pri tem je delavec zaradi redne odpovedi delovnega razmerja upravičen do odpovednega roka. Ta je določen s strani delodajalca ali zakona.

Odpoved delovnega razmerja zahteva tehten razlog. Lahko se odpove zaradi poslovnega ali krivdnega razloga oziroma razloga nesposobnosti. V primeru, da delodajalec odpove redno delovno razmerje, mora delavcu ponuditi možnost zagovora. Delavec ima v primeru redne odpovedi delovnega razmerja pravico do odpravnine.

Redna odpoved delovnega razmerja je nemogoča v primeru, da je bil delavec odsoten iz dela zaradi bolezni, nege družinskega člana, starševskega dopusta, poškodbe ali rasističnih razlogov. Prav tako  ni mogoča, če delavec vloži tožbo zoper delodajalca zaradi kršitev te pogodbe. Delavec je pred redno odpovedjo delovnega razmerja zaščiten tudi v primeru udeležbe na stavki, ki je bila legalno organizirana in strokovno izvedena.

V vsakem primeru morajo biti razlogi za redno odpoved delovnega razmerja utemeljeni in predvsem nepristranski.

Oškodovanec je upravičen do odškodnine v primeru nezgode na javni površini ali javni ustanovi takrat, ko se je nesreča pripetila na javni površini, trgovskem centru ali drugi javni ustanovi ter objektu. Odškodnina mu pripada v primeru, da oškodovanec dokaže malomarnost lastnika javne površine ali ustanove. Prav tako mora dokazati, da javna površina ni bila primerno urejena. Oškodovanec mora poškodbo takoj prijaviti pristojnim organom, ki dogodek zabeležijo v obliki zapisnika ali morebitnih prič.

Oškodovanec, ki se je poškodoval na javni površini, lahko dobi odškodnino zaradi povzročenih telesnih ali duševnih poškodb. Odškodnina mora biti izplačana s strani lastnika ali upravljavca javne površine, ki je za prostor odgovoren. Veliko upravljavcev oziroma lastnikov javnih površin ima sklenjeno zavarovanje za civilno odgovornost, kar pomeni, da se zahtevana odškodnina prenese na ustrezno zavarovalnico, ki bo kasneje (po dokončanem postopku) odškodnino tudi izplačala.

Pri zahtevku za odškodnino morajo biti izpolnjeni določeni pogoji in predložena zahtevana dokumentacija.

Odškodnina največkrat pomeni denarno nadomestilo, ki ga zahteva oškodovanec v zameno za povzročeno nesrečo. Do odškodnine je upravičena prav vsaka oseba, ki je utrpela tako duševne ali telesne poškodbe ter zanje ni odgovorna sama.

Odškodnina je lahko zahtevana na podlagi različnih vrst nesreč. Tako lahko oškodovanec zahteva odškodnino v primeru prometne nesreče, poškodbe pri delu, nezgodah na javnih površinah ali javnih ustanovah, v primeru nezgod na zavarovanih zasebnih objektih, za napake pri zdravljenju ali v primeru ugriza živali.

V posameznem odškodninskem zahtevku se lahko obravnava tako materialna škoda, ki ni bila povzročena po lastni krivdi, kot tudi nematerialna škoda, ki je nastala zaradi različnih vzrokov. V primeru materialne škode je mogoče sredstva oškodovancu v celoti povrniti, medtem, ko je v primeru nematerialne škode vrnitev v prvotno stanje nemogoče.

Odškodnina je namenjena za povrnitev materialnih stroškov oškodovanca ali za določeno zadoščenje, kar naj bi omililo nastale težave in povzročeno škodo.

To je tvoja prva objava, po želji jo lahko zbrišete. Ekipa NajBlog.com Vam želi čimveč užitkov pri pisanju prispevkov.