...pisni del izpita...za mano...ufff...
...utrujena, brezvoljna in izmozgana tavam po Ljubljani. Srečujem le sence...Pa kje so vsi...
...le sence, ki jih sapa vetra nosi skozi zavese dežnih kapelj...
...brr, hladen piš me objame okoli ramen...pospešim korake...
...pristanem v knjižnici...izbiram knjige, jih prelistam...odložim nazaj....

...potem pa mi je ena zadržala pogled...Monet...paša za oči...paša za dušo...
...poiskala sem si svoj kotiček, odložila torbo, se udobno zleknila, polistala...

...balzam za dušo, obkladek za oči...

...odšla sem boljše volje... nisem več videla le senc, videla sem le pisane dežnike, ki so poplesavali po ulicah, na sveže pobarvanih s svežino tega dne...