Zgodaj zjutraj je k meni pritekla moja mala sosedica. Ja, prav tista Katjuša z navihanimi očkami, razigranim nasmeškom in največjim talentom za dajanje velikih objemov... Prav tista Katjuša, ki je malo da ne postala že glavna junakinja zgodbe, ki jo pišejo moji prsti, ko udarjajo po tipkah moje uboge odpisane tipkovnice:)

..."Daj mi kruh in vino!"-"Kaj pa dobro jutro?"-"Cmok, cmok!"...in že sem kasirala dva poljubčka, na vsako lice po enega...
"A mi daš prosim kruh in vino?" To svoje vprašanje je povedala s tako prosečim glaskom in našobljenimi žnabeljčki, da sem se lahko samo še na ves glas nasmejala in ustregla njeni želji...

...Mala frajlica si želi "kruh in vino" pa naj bo zgodaj zjutraj ali že skrajni čas za v posteljo, naj bo ravno v nedeljo po maši ali v sredo po kosilu... Poleg tega pa točne ve, kje to lahko dobi:)
Rekli boste, kaj da se grem, ko petletni deklici dajem vino, toda v tem primeru je vaša skrb popolnoma neupravičena...
...Saj poznate majhne otroke ter njihov način čebljanja in izmišljanja novih besed... V bistvu so izjemno praktični in če bi poslušali njih, bi že davno dobili preprosto in učinkovito slovnico...:) Tako se jim zdi popolnoma samo po sebi umevno, da se železniška postaja imenuje "vlaška" (zakaj pa ne, če obstaja avtobusna:)), povsem logično jim je, da se skledi za župo reče župnik (kje ste že slišali izraz jušnik!!!),...
Prav tako se jim zdi brez pomena vleči dolge besedne zveze, če lahko povedo kratko in jedrnato ter jih ljudje razumejo...
...in prav to je storila Katjuša...

Jasno je, da deklici ne bi dajala piti vina (o vinu in otrocih bomo pisali drugič:))! Pač pa sem ji dala pogledat risanko...
Seveda pametne glavce...risanko Marcelino-kruh in vino...:)...Dokler pač obe veva za kaj se gre, je stvar čisto učinkovita. Čeprav se je že zgodilo, da je mojo pripombo o tem, kako sem ji dala kruh in vino, slišala neka stara mama iz naše vasi in mi jih pošteno napela...:)

...Kakorkoli že...Katjuša je odprtih ust obsedela pred televizorjem (ni posebno vzgojna metoda-tega se zavedam, toda če ne drugega je vsaj vzgojna risanka...:)), jaz pa sem se odšla učit...Kaj hočem, ko me čas že presneto priganja. Začel se je namreč prelepi izpitni čas in vsaka minuta je dragocena...