"Prav dobro ti gre", se zasmeje in me objame. Še vedno si tako občutljiva, če se te dotaknem po tilniku...

"Prosim, ne prekrižaj nog", se smejem nazaj.

"Le kje si bila toliko časa?"

Pozabila sem na življenje, so odmevale besede ....

Sumila sem takšen odgovor pa zato nikoli nisem nič vprašala, nadaljuje...

Si zadovoljna, ker si videla svoj rob sveta?

Bilo bi bolje, če bi se spremenila v čustveno valovanje in treskala z vrati spalnice. Misliš, da bi bilo to bolje? Misliš, da bi bilo to bolj podobno meni?

Kadili sva tišino.

"Se sploh še s kom pogovarjaš", dokler se ne osvobodiš...

Hm..

Poslala ti bom kartico, na kateri bo pisalo;

" Nikoli se nisem popolnoma zaprla pred svetom. Danes samo pazim veliko bolj na sebe, kot sem včasih..

Želim si..., izreče...

Prekrijem ji usta z dlanmi...