Mora obstajati magija na teh mojih poteh. Mora. Ker ta notranji občutek me včasih tako vrže, da neham šteti korake. Neham se čuditi ljudem, ko se zapletemo v pogovor. OSTAJAM ZAČUDENA - kako majhna je Slovenija in kakšne stvari zveš o ljudeh, ki si jih poznal. Ljudje, ki so me včasih ganili. Ustavim počasi korak ter poslušam. Potem se nasmejem in v smehu zamahnem z roko in sem vesela, da teh ljudi ni več v mojem življenju. "Teh žensk".

..odgovori...vprašanja...dotiki starih stvari...bežni pogledi...jasen pogled...To je zdaj.

Nedolgo nazaj sem sedela z neznanko na "bližnjem srečanju". Ves čas me je prepričevala, da je dobro spoznavati ljudi tudi, če se se ne ustvari nobena kemija. Potem je zrla v mene in jaz sem modro molčala. V glavi tisti odgovor; " Pa tole res nima nobenega smisla, da se sploh ponavljam"..in nato izreče stavek stoletja;

" Imaš prav. Mi iščemo magično kemijo."

Pravzaprav to je bila FAKING NAJBOLJ mučna kava - ever. Mislim, da sem slišala minute kako gredo nazaj namesto, da bi hodile naprej. Štopam. Ena kava. Ena voda. Čas pa ni in ni šel naprej. Si predstavljate ta občutek?

Mojim "izjavam" se je do solz nasmejala Katica. Stvari na "trgu" so se spremenile. Mlajše ženske so postale veliko bolj "odprtih glav" in "starejše" - tako komplicirajo, da se to sploh ne da povedati. Iz vsake stvari je treba narediti sto primerjav; iz vsakega koraka je potrebno najti dinamiko, ki nekam vodi. In ko mi ženska v "uvodnem govoru" začne govoriti o denarju, o ciljih, ki jih ima; o željah, ki se sploh ne skladajo z ničemer - takrat si rečem; " Ups, sorry drug telefon zvoni"..

Uporabim jutranji stavek, ki je prispel na moj telefon;

"Bolje osamljen sokol na nebu, kot kokoš v družbi sebi enakih nesposobnih letalcev".

Imate pravico - biti izbirčne. Vsak jo ima. Ker srca ne podarjaš sto krat v življenju. Ker oči ne zagledajo vsakokrat tisto, kar ljubijo. Ker srca ne najdejo vedno tisto, kar iščejo.

In ko je mene Katica vprašala na koncu najinega pogovora: " Kaj zdaj?"...

V razkoraku smeha sem ji odvrnila: " Nikoli ampak res nikoli ne bom pustila, da mi gre vsa volja v kanalizacijo. Lahko srečam deset enakih oseb ampak vsakič, ko vstanem iz stola si rečem: " Jaz grem naprej"...in SE NE DAM.

Ker vem. Jaz za sebe vem. Ljubila sem mogoče enkrat v življenju. Do tretjič ne bom prišla. Ker vem. Srce bom dala samo še enkrat.