Prijatelj, ali misliš, da poznaš odgovore na vsa vprašanja, ali samo na

nekatera, ali na nobenega, ali poznaš imena smrti in ali veš, kje

v praznini so skrite pozabljene stvari, za koga hazarderji igrajo poker,

zakaj je Kašmir drugačen in komu se odštevajo minute strahu, zakaj

bestije plešejo svoj ples, kje iskati srčni grb, prijatelj, za katere romantike

so posejane zvezde, za čigavo dušo se blešči srebnik, za katerega

popotnika se odpira delta, za koga teče reka svojo pot, preveč je vprašanj,

prijatelj, in premalo odgovorov, in tudi sam ne bom nikoli vedel, kaj je in

česa ni, kam me preplavlja z lepoto in polni z novo energijo, z energijo, ki se

v telesnih celicah spreminja v svetlobo, tako da žarim, kadar se sprehajam

po mestnih uličicah, in zazdi se mi, da bi lahko spremenil s svinčnikom

narisano podobo in postal nekaj, kar reže zares: takrat začutim, da bi

končno lahko dosegel obris neskončnosti, da bi se lahko dotaknil nemih

zemljevidov iz marcipana, da bi se lahko za vedno naselil v hiši iz besed.

By Novica Novaković