Večno lebdenje
http://www.youtube.com/watch?v=JXpMMijiSOg
Lovila bi ravnotežje
nad morjem
v vetru
z glavo nazaj
razprla bi roke
predala
svoj obraz
nebu
preprosto
z razširjenimi rokami
čisto na robu
počasi
neulovljiv trenutek
raztopljivih
sanj.
By mo2dra
Odnese me vonj hrepenenja. Le za trenutek. Zaprem oči. Te ustnice v poljub bi se ogrele. Ta strah »tik pred« bi doživljala znova in znova. Dlani, ki se prekrijejo. Z rahlim dotikom moje življenje postane lahkotno. Oči napolnijo solze. Upočasni se dihanje. Misliš, da gre zares. V resnici pada dež. Stopinje se zakrijejo. Ta dež. Moker dež je odnesel jesen. Ostal je vonj. Po padlem listju.
objavil-a mo2dra 30.12.2007 @ 01:00:15 - Kategorija: splošno
Komentarji
andreja07 je napisal-a:
že misel o lebdenju je lepa, želja po krilih...ha...zakaj pa ne..naše misli so lahko krila, samo vsesti se je treba nanje in tvoje pesmi so temu velikokrat v pomoč 
12/30/07 17:57:43
Rain je napisal-a:
Bega me marsikaj... osamljenost, hrepenenje tebe, Mo2dra, izkušnje, o katerih pišeše v Modernih pogovorih (še posebej me je posekalo tisto o poročenih, da ne izgubljam besed o scenskih puncah)...
Kako se ti najdeš z njo, Mo2dra? Jaz si po staromodno predstavljam, da se ljubezen zgodi in potem se želiš poročiti z njo in biti z njo ves božji čas še naslednjih tisoč let. Ljubljenje brez ljubezni... ne, hvala. Zakaj toliko razmerij? Je res tako težko najti? Spoznavanje preko interneta... ne vem...
Živim zelo zanimivo življenje in bolečina, ki mi včasih zasije iz oči, je nekako moja stalnica. Sem zabavno nenavadno bitje in za ljubezen sem že počela traparije (enkrat bom o tem napisala knjigo, ha ha), ampak se ni še zgodilo v obe smeri in ne vem, če se kdaj bo. Upanje umre zadnje, pravijo, in kako zelo res je to. In v kakšnem res "bed bed" trenutku si pač porečem: "Hej, čutiš! In zato veš, da živiš!" In potem se zastrmim v veliko luno nad mano ali pospremim oblaček čez nebo in potočim kakšno majhno majhno solzo.
Za spremembo od mnogih drvečih skozi življenje zase vem, da sem premlela premnogo stvar, vsako posebej okušala z vsako brbončico, ki jo premorem, nekatero izpljunila, spet drugo spravila vase. In morda je to to. Vseeno pa si želim, da se sladko poljubim z Njo. Enkrat.
Srečno 2008 želim vsem, ki jih zdeluje ljubezen, ne glede na spol in usmerjenost. Hrepenenje je vsem skupno.
Kako se ti najdeš z njo, Mo2dra? Jaz si po staromodno predstavljam, da se ljubezen zgodi in potem se želiš poročiti z njo in biti z njo ves božji čas še naslednjih tisoč let. Ljubljenje brez ljubezni... ne, hvala. Zakaj toliko razmerij? Je res tako težko najti? Spoznavanje preko interneta... ne vem...
Živim zelo zanimivo življenje in bolečina, ki mi včasih zasije iz oči, je nekako moja stalnica. Sem zabavno nenavadno bitje in za ljubezen sem že počela traparije (enkrat bom o tem napisala knjigo, ha ha), ampak se ni še zgodilo v obe smeri in ne vem, če se kdaj bo. Upanje umre zadnje, pravijo, in kako zelo res je to. In v kakšnem res "bed bed" trenutku si pač porečem: "Hej, čutiš! In zato veš, da živiš!" In potem se zastrmim v veliko luno nad mano ali pospremim oblaček čez nebo in potočim kakšno majhno majhno solzo.
Za spremembo od mnogih drvečih skozi življenje zase vem, da sem premlela premnogo stvar, vsako posebej okušala z vsako brbončico, ki jo premorem, nekatero izpljunila, spet drugo spravila vase. In morda je to to. Vseeno pa si želim, da se sladko poljubim z Njo. Enkrat.
Srečno 2008 želim vsem, ki jih zdeluje ljubezen, ne glede na spol in usmerjenost. Hrepenenje je vsem skupno.
12/30/07 20:38:42
Dodaj komentar
