Draga Julija

TVOJE BESEDE

me ubijajo.

By mo2dra

»Toliko lepega sem hotela deliti s teboj. Nekoč, nekje. Včasih polziš skozi moje sanje v nočeh, da se zjutraj zbujam z neizgovorjenim, meni še vedno tako ljubim imenom na ustnicah in iščem zavetje v tvojem objemu.«

Kot bo tebi ostal v spominu ta stavek: »Zdaj, ko sem spoznala mo2dro, lahko umrem.« In v meni tvoj, pri najinem drugem srečanju: »Tebi bo še žal, da si me spoznala.« Takrat sem to izjavo namerno preslišala. Ker mi je bilo lepo ob tebi. Ker sem si te zaželela. Ker nisem mislila na jutri. Ker me še niso zastrupila pričakovanja. Ker sem bila takrat res jaz. Ti pa ...

« Jaz pa bi rekla - zaradi zvoka dežnih kapelj v osamljenih jutrih ...

By Julija

...........................................................................................................................................................

Včasih so moji prsti polni krvi.

To niso preoblikovana vprašanja.

To je lega oči.

Odsotnost nasmeha.

Slepe ulice so še vedno srečne.

By mo2dra