Lezbična šepetanja Mo2dra - mo2dra@gmail.com

Arhiv 01 July 2008

Objavljeno 01.07.2008

Ko misli zdrsnejo..

 

 

Ni vsaka koža, da se piše po njej.

Ni vsak vonj tisti, ki te mami, še dolgo potem.

Ni vsak glas takšen, da ti ustvarja metulje v trebuhu.

Ne moreš hrepeneti znova in znova.

 

 

Nekatere stvari se ne spreminjajo. Samo ostanejo.

 

Ko sem prvič zavzdihnila in grešila v njenem objemu, v njenih poljubih, ko sem prvič začutila šibko točko v svojih kolenih - takrat so se pojavili fenomenalni vlažni trenutki. Ko svet iz katerega si pobegnil, ni obstajal. Ko veš, ko se bo dotaknila tvoje kože, ne bo zgrešila. Stopila bo v središče omotičnosti in vseeno mi bo, kaj bo potem, kot mi je bilo vseeno, kaj je bilo pred tem...

Glasovi  utihnejo. Celo demoni  nehajo preganajti nemir v telesu.  

 

To je edini trenutek, ko se počutiš tako nemočno, da si želiš, da nikoli ne bi več odmaknila svojih oči od njenega bistva. Edini trenutek, ko ne začutiš straha pred padanjem in življenje... življenje postane znosno -  njena roka s prsti pa skozi moje lase...

 

Vsak prvi poljub je neznosen spomin. Zapreš oči in si TAM. Prepuščen ter zadržan. Potem se previdno premakneš in takrat pustiš objem, še predno se previdno premakneš v svoje lastno varno območje.

 

Tako še vedno občutim nedotakljivost tujih nemirov. Tako še vedno vstopam tja, kamor večina ne sme. Tako še vedno izrečem, da najhujše pride samo zato, da dokažemo, da znamo preživeti - takšen poljub.

 

Ko enkrat ob ženski doživiš TO, veš, kaj iskati. Misli tako zdrsnejo, da se še besede prestrašijo.

 

Hm...inspiracija nastala zaradi te pesmi -  The Edge - Rowenas theme..- odnese me oz. me je!

 

 

 

 

objavil-a mo2dra @ 23:11:25 - Št. komentarjev: 7

...somewhere...

 

 

Moja soba

ima en stol,

brez števila misli

in tisoč sten.

Vse stene so bele

in vsaka ima svoje okno;

za vsakim oknom

je drug svet

in jaz odpiram ta okna,

da misli poiščejo

svoje svetove.

 

By Vanja Strle

 

               

Nočem, da je drugače.

Hočem le več.

Ne samo sekundo

črne noči

ali trenutek

belega dneva.

Hočem več.

 

Mozaik časa ter občutek, da si živ.

To je več.

Nič manj.

 

By mo2dra

 

 

Nevidne so samo tiste misli, ki ostanejo.

In teh misli je toliko,

da lahko bi bile

tvoje,

ker v njih je razmočen ostal

le tvoj korak.

 

By mo2dra

 

 

Začetek.

rdeče barve

modrega neba.

Jutra

prinašajo sanje.

 

Nihče ni vedel

ali želel videti

krvave noči.

 

Zdaj sem tu,

kjer se nič ne konča.

Začetek.

 

By mo2dra

 

 

 

objavil-a mo2dra @ 09:13:17 - Št. komentarjev: 10