Kaj če bi

čas prepustili poljubu?

Skočili čez mejo

v objem prostoru,

ki bi se dotaknil

podrobnosti srca.

Kaj če bi

 šla s prsti skozi moje dlani?

To bi bil poskus

brez življenja.

Izdih.

Kaj če bi

svobodo časa prepustili vetru?

Napisali  pismo,

ki bi bolelo

zmrazili lastne ude

odložili slušalko

poslušali veter.

Kaj če bi

zaustavili čas?

Zaradi lesketajoče svetlobe

brez čustev

dokler

ne zmanjka besed.

Kaj če bi

poklicali viharje na ustnice?

Kaj če se

 nikoli

prav nič ne bi zgodilo?

Ujeli bi svoj spomin

v sončnična polja

odneslo bi nas s ceste

čuden bi bil odsev v ogledalu.

Kaj če

nikoli ne bi mogli

gledati z razneženimi očmi?

Vtisnil bi se ta

ČE

v moj spomin. 

Nekoč.

By mo2dra

Prekleto

ne gre samo za telo.

Okus poljuba 

vonj vanilije

zastoj srca

krči v besedah

brez očal

ujet pogled.

Prekleto.

To je adrenalinska magija. 

Prekleto

vsi ti strahovi

zaradi mene

brez nje.

Prekleto

utopila bom svoj glas

stisnila čas

drugam

razlezel se bo v nasmeh.

Prekleto.

To ne bo slab življenjski ritem.

By mo2dra