Obožujem,

ko postaneš nora

v času,

ko nihče ne zna čutiti.

Obožujem,

ker ti je vseeno

kaj je bilo včeraj

še manj

kaj bo jutri.

Obožujem

tvoj polet

skozi moje telo

z očmi.

Prideš,

ko zvezde spijo

sonce uspavaš

s svojim petjem.

Obožujem

tvoja realna tla

obraze

v tvojih dlaneh

imena,

ki jih ne izgovarjaš.

Mi smo

tvoji

tujci brez kril.

Vedno na vrhu

samo 

s teboj.  

By mo2dra

Se spominjaš?

Pobožnih želja

poljubov

svojega telesa

v mojem objemu?

Se spominjaš?

Daleč od sveta.

Skozi okno

v tuje dvorišče

mokra dlan

v naročju časa.

Se spominjaš?

Tako blizu smrti

bližje je bilo

samo življenje

v drugi sobi

čudna oteklina

ujeta v grlu

časa.

Se spominjaš?

Morda bi takrat

uklenila čas

v posmeh ironiji.

Morda

 bi takrat

z nekim čudnim

izrazom

lahko priznala;

» Skoraj sem ljubila«..

By mo2dra