Zbudi se,

kjer koli spiš

Zbudi se

zajemi zrak

spusti iz sebe

bolečino.

Zbudi se.

Kaj boš

pogoltnila čustva

naslonjena obstala

preživela življenje

na tujih kavčih

DAJ NO

zbudi se.

Ni vreden trenutek

odpri oči

najprej

levo proti desni

nisi edina

še vedno znaš

obesiti

izgubljene sanje

na kljuko

ter zaloputniti z vrati.

Daj no

za tiste tople spomine,

ko si ležala

v objemu

svojih sanj

navdušeno

dihala zrak,

ki ti ni prišel do živega.

Daj no

dvigni glavo

kot nekoč.

Pogrešajo te

samotni nočni jezdeci.  

By mo2dra

http://www.youtube.com/watch?v=oYLseVbOHjk&feature=related

Če je objem varnost

potem si dovolim dolg poljub

v nekem drugem svetu

z drugačnim vonjem

brez ritma

z meglenimi besedami

večno izgubljena.

Če v tišini najdem tvojo dlan

zaustavim svet

in vseeeno bo

kar je bilo prej

Vseeno,

kar bo nastalo,

če je tišina odgovor

na vse.

By mo2dra

Med mojimi prsti, med mojimi koraki, med mojimi poljubi, med mojim glasom in tvojim molkom..

še vedno bereš vse te vrstice...

Kaj iščeš? Moje spremembe? Nove ljubezni? Neizgovorjene občutke?

Kaj je tisto, kar se pri tebi nikoli ne menja, ko bereš izliv mene?

Še vedno bereš...zdi se, kot da se ljubiš..v besedah, v nevidnem dotiku, v nedorečeni strasti, s solzami v očeh, v spominih, v novi prihodnosti..

..še vedno bereš...

Nisi srečna?

Ne?  Ne priznaš, nočeš, ne ljubiš, sovražiš, čakaš trenutek....

..še vedno bereš...

Kot, da se nič ni spremenilo in vendar se je. Mogoče jaz ali pa na koncu tudi ti. Šteješ? Koliko časa bereš? Šteješ in se sprašuješ; " Kdaj bo?"...

..nehala pisati...

To morje ne zna zapolniti vso praznino besed. Te dotiki ne znajo odnesti srca daleč proč. Te ptice ne znajo leteti brez kril..

In ti?

Še vedno "samo  bereš"..

Prideš, ko ni nikjer nikogar. Obrneš hrbet, vzameš moje besede ter greš. Sovražiš, ker prihajaš nazaj.

In še vedno...prideš, da prebereš..da okusiš...potem skušaš pozabiti...in ko ne gre... ponovno prideš...

...prideš, da me prebereš...

Vmes se je v meni razlilo tisoč besed. Odšle so. Tja. Ti veš kam? Ti bi morala to vedeti. Le kam si ti varno pospravila vse svoje besede, vsa občutenja. Le kam si ti to skrila?

Pridi..vedno pridi..Pridi in me preberi...Tako odneseš vse, kar je v meni..

Nikoli ne zapustiš mojega pristana..

In ona?

Nikoli dokončno ne zapolni tvoje praznine...

Težko je. Vem. Živeti polovico vsega, kar imaš v sebi. Še težje je skriti, kar je ostalo.  Ne sme  videti tega na tebi. Ne sme čutiti.

In ti?

..prideš...okusiš...vonjaš..zapolniš vse luknje v spominu..

Ne jokaj. Vem.

Tukaj so. Moje besede - za tvojo praznino.

...vsaj tisto, kar je ostalo od mene.