Lezbična šepetanja Mo2dra - mo2dra@gmail.com

Arhiv 16 April 2008

Objavljeno 16.04.2008

Naprej in potem navzdol in potem zopet naprej

 

 

 

 

198.

 

Pisati ne pomeni iskati. Ne moreš pa vedeti, kaj boš našel. Zato pogosto sploh ne začnemo iskati.

 

90.

 

 »Ljubezen, » je razložila V., » je, če se srečata dva človeka z enako nevrozo.«

 

 

365.

 

Pisati pomeni; tako dolgo tolči po stvareh, dokler ne razkrijemo svoje notranjosti.

 

388.

 

»Zdaj ljubiš, zdaj trpinčiš in se sramuješ,« je nekoč rekla.

In: » Zdaj te že malo poznam.«

 

390.

 

In da bi sploh nekomu spet rekla ljubica.

 

By Nicole Muller

 

 

 

 

objavil-a mo2dra @ 23:04:11 - Št. komentarjev: 2

Za vso ljubezen tega sveta

 

 

Kava se po novem pije samo še na prostih površinah. Oči so uprte v daljavo, ki ji ni ne konca in ne kraja. Sliši se samo še sapa in koraki razmočeni od dežja. Časa zmanjkuje in vendar ga je na pretek dovolj. Telo se navaja na drugačne ritme. Najbrž ne moreš vedno čakati v kotu in pričakovati, da se bodo stvari spremenile.

 

V denarnici imam pesem (avtor neznan)...Vsakič, ko je preberem..začutim ljubezen, ki objame. Berem jo vzdih za vzdihom. Zdi se mi, da uspava vsa moja čutila. Razneži jih. Zapeljivo kroži po mojih mislih. Kot tisti poljub, ki se ga spominjam, ko zaprem oči. Poljub, ki me vodi v vse možne telesne govorice. Poljub, ki počenja enako kot počenjam jaz nazaj. Izliva iz mene vso mojo ljubezen.

Ko preberem to pesem...ne slišim prav nič...dotakne se mojih misli...

 

Ko se je rumeno listje predalo

nežni vztrajnosti zelenega,

si se dotaknila moje samote

in moja zrela, rjava luskina

se je predala nežni novosti.

 

 

 

 

objavil-a mo2dra @ 22:40:18 - Št. komentarjev: 0