Ta teden je bil..hm...smrtonostno ubijajoč. S Katico sva seveda "razgrajali" ob tako nenavadnih jutranjih urah. Pihanje balonov in zavezovanje na vrvice (zasluženo medaljo dobi - Katica) ; jaz sem se mogla udeležiti zgolj "privezovanja" in vseh ostalih neumnosti, ki sodijo poleg.

..glede slavljenke pa slednje;

Sis - kar ti jaz želim - zmanjka mi besed. Ostani takšna kot si danes; trmasta, z glavo skozi zid; in jaz se obvezujem, da večkrat pridem čeprav se mi zdi, da sem zadnje pol leta "zanimivo" družinska. Zdi se mi, da sva obe potrebovali "stoletja", da se zavedava, da družinske vezi so EDINE, ki štejejo in ostanejo. Kljub temu, da se vse prevečkrat zatečeva obe k tišni. Morda pa samo veva, kdaj je bolje spraševati in kdaj je bolje ostati v tišini.