Lezbična šepetanja Mo2dra - mo2dra@gmail.com

Arhiv 12 March 2008

Objavljeno 12.03.2008

Prej ali slej

 

 

 

Čas potrebuje barve. Sanje potrebujejo mene.  

Če obarvam čas - sanjam sanje. Sliši se tako zanimivo.

Poklanjam sebe času. Vetru pa svoje misli. Soncu svoje telo.

V tem času, za ta jutra,

z vsakim dihom, z vsakim poljubom

se podim po svetu.

Edina beseda, ki nikoli ne umre.

Beseda ljubezni in miru.

Ljubezen.

Podarjam jo času.

 

By mo2dra

 

 

objavil-a mo2dra @ 14:42:21 - Št. komentarjev: 2

Ta jutra!

 

 

Prebujam se ob tebi...Dani se. Sonce

vzhaja. Božam te še neprebujeno. Božam te

hladno s toplimi dlanmi. Postajaš vse

toplejša. Vroča. Pekoča...Dolgo gledam

v nebo. V modri kozarec. Vse dokler se mi

praznina iz njega ne pretoči v oči...Sonce

zahaja. Noči se. Božam te še neprebujeno.

Božam te toplo s hladnimi dlanmi. Postajaš

vsa hladnejša. Mrzla. Pekoča...Ob tebi

se me loteva spanec...In ti, skala na

kraški gmajni, me boš v svojih večnih sanjah

spet objela s kamnitimi rokami.

 

By Josip Osti

 

 

objavil-a mo2dra @ 10:13:31 - Št. komentarjev: 0