Lezbična šepetanja Mo2dra - mo2dra@gmail.com

Arhiv 11 October 2008

Objavljeno 11.10.2008

Zračni pritisk - veliko žrtovanje

 

 

 

Ko ne razumeš - pusti. Ne hodi za senco. Ne trudi se, da postane resnično tisto, kar je nerazumljivo. Pusti.

 

Kaj pa se bo zgodilo?

Dež bo padal tako kot je prej. Sonce bo počasi izgubilo svojo moč svetlobe. Koraki se bodo podaljšali. Polja bodo postala tuja in pusta. Le kaj bi se drugega lahko še spremenilo?

 

Dotik. V vseh teh besedah nerazumljiv dotik. Ga bom lahko napisala drugače? Ga bom lahko prepisala? Bom lahko zaspala drugače? Bodo besede drugih izžarevale drugačno lepoto, kot tvoje?

Le kaj za hudiča se bo spremenilo?

 

Nič. Kaj je nerazumljivo - pusti.

 

Pa ne gre vedno tako. Vem to. Skoraj nikoli fak ne gre tako. Ker obrazi, ki jih pogledamo - niso enaki. Ker nič faking ni enako.

 

Pa vseeno, ko prav nič ni razumljivo - daj času čas. Ta zna ustvarjati čudovite like in zaplesati , ko to želiš in ko to nočeš. Ampak jaz nisem takšen človek.

 

Te besede sem slišala že tolikokrat. Nehala sem se bojevati z njimi ali pa proti njim. Pustim. Na strehi. Na cesti. Na ulici. V lokalu. V glasbi.

 

Sem našla požarne stopnice? Sedela sem na njih. Ves čas. Zaprla oči in razmišljala.

 

Mogoče bom našla mirno kočo, na stranski cesti, ki ne vodi prav nikamor. Potem se zbudim iz takšnih sanj,ker vse, kar me je danes nenormalno hitro zbudilo - je bilo grozovito vrtanje v stene. Moj sosed ima »pač čuden smisel za humor. On ve kako je mene treba zbuditi. Da le ne bi preveč časa bivala v sanjskem svetu.

 

Hura za mojega soseda. Verjetno tudi on ne razume, da nekateri uživamo »v majhnih stvareh«. Najbolj pogost stavek, ki mi prileti na mobitel, v tem letnem času je:

» Kako preživljaš jesenske dneve?«

 

Le kako? Tako....;)

 

http://www.youtube.com/watch?v=0cD9cBEaNBc

 

Katka tudi ne izgubi svojega smisla za "humor" in me vleče danes na "jazz festival". Ona namreč še ni slišala: " Ne diraj lava, dok ti spava"..Pravi, da potrebujem izžarevati drugačno energijo. Bolj se trudim  - pa ne sliši - da je bolje, da me "zapre" v kočo in vrže ključe stran samo ne na takšen festival. Pa samo nepremično strmi v moj obraz in izgovarja: Potrebuješ veliko žrtovanje:).

 

Ponovno. Kar ne razumeš - pusti ali pa dopusti.

 

 

 

objavil-a mo2dra @ 13:07:34 - Št. komentarjev: 0