Nekoč, ko bo konec domišljije,

ko od užitka ne bom več na begu;

Mi boš;

divje povrnila moči:

usta bodo ob tebi;

 zahrepenela.

Zaprla boš moje nebo,

zavila tišino v celofan

takrat boš;

v ospredju mojega življenja.

Do tukaj ali do takrat;

bom sicer naredila par izjem.

Še vedno

 si bom drznila;

okušati osušene ustnice

poklicati taksi;

povedati naslov od mojega stanovanja;

zaiti v prehod, ki bo naznanil;

totalno norost.

Poželenja se ne da nadzirati. Ni izhoda.

By mo2dra

V čem je smisel igre?

Nerada ti povem, kar že sama veš. Nekatere ljubijo začetek plesa; v živo. Jaz raziskujem telo; v začetku; skozi besede. Potem začutim tisti padec, ko me ne moti; cena, ki jo plačaš za to, da ZAČUTIŠ; tresljaje rok; spomin je v drugi realnosti; pogled je begajoč. In takrat ni pomembno; kdo hodi do morskega dna; katero srce se ne razkraja; takrat veš, da vse luknje so že zvrtane; in takrat mi lahko zašepetaš tisti stavek;

» Ali veš; zdaj; kaj vse si zamujala?«

Pričakovano sem pozabila; vaditi dihalne vaje;

pozabila sem občutek, ko sem premočena do kosti; pozabila sem, da mi lahko nekdo telo razkuži; osuši; in da na koncu je to vse  tudi; dejanje iz ljubezni.

Mogoče sem videla ta čas, ko si se spreminjala. Morda sem ga celo čutila, da prihaja. In mogoče se je moja duša morala odseliti ; od tvoje samo zato, da je še kaj ostalo od nje.

Veš zakaj sem to naredila? Ker se enostavno nisem mogla več mučiti z vzpenjanjem po strminah, ko mi je nekdo na drugi strani govoril, da nimam izbire. Lahko bi ti grdo rekla: " Odjebi"..pa bi se že v naslednjem trenutku spomnila, da tebi moje besede ne pridejo do živega.

Veš, zakaj ne? Ker me nikoli nisi znala brati. Ne resno jemati. Tisto zlato verigo, ki si jo hotela obesiti na moj vrat in si še oklevala, če bo dovolj močna; kot dokaz tvojega mačizma; si zdaj zapomni, da nekatere stvari v življenju NISO in tudi nikoli ne bodo naprodaj.

Ne vem zakaj; vendar je tako; Ljubezni ni mogoče kupiti. In si lahko še tako dober trgovec z besedami. Ljubezen se oblikuje vsepovsod. Lahko bi poleg mene postavila tudi radiator; pa ne bi bilo nobene razlike.

Nekoč mi boš vendarle povedala; kaj se je dogajalo s teboj, ko iz čiste žalosti nisi mogla spregovoriti besede z menoj.