...če vse besede, ki jih nosim v sebi, ne bi imele smisla; bi ne zmogla; občutiti  tvojo tišino; kot tiste pršice; v obliki kapljic, ki padajo na moje telo.

Tvoja tišina. Tvoj nepremičen obraz. Neizgovorjena vprašanja. Dvomi, ki divjajo v tebi. Ali lahko pomirim te strahove, ki so tako veliki in premočni?

Zakaj te sprašujem, če dovoliš? Zakaj prav; zakaj; ne izgovorim vse tisto, kar je ni-izgovorjeno v meni?

Tako ali pa tako; to je tvoje. V meni se gradijo iluzije, ki so tvoje.

V meni je preveč tebe.

Tišina. Divja. Noro me premika. Raste. Tako velika je, da se bojim; prvič; da je ne poškodujem, ker jo lahko z enim napačnim mišljenjem; uničim.

Vsrkavala bi ta vonj, ko po segretem; prevročem asfaltu; začutim vonj, ki od-segreva vročino, ki jo čutim pod stopali.

Iščem zavetje, da se ne zmočim. Iščem tiste velike strehe, pod katere se lahko skrijem; in nikoli ne zmočim obleke.

Mar verjameš, da poletni dež prihaja? Mar verjameš, da občutim tisto magijo, ko čakam; prav čakam; na kapljice, ki neusmiljeno naredijo mojo obleko nepremočljivo?

Nadčutno; s nezaznavnimi občutki , se vežem v namišljen krog. Tisti, ki gre skozi nebesni pol opazovalca; v smeri nenasitnosti. Jaz bom Merkur. Najbližji planet Soncu. Ti si sonce; v besedah; v dejanjih; v meni.

Spremembe. Razočaranja.

Kot atomski delec. S pozitivnim in negativnim nabojem. Zdaj pa je na nas, da izvlečemo za sebe ven tisto, kar je pozitivno in RAZUMEMO negativno. Teorija sestavljena v dveh oblikah. Mogoče včasih vsebuje tudi tisti droben tisk,  iz srednje velikih črk. Vsi pa se učimo spoznavati samo veliki tisk.

Včasih res ne morem pričakovati, da bom vse razumela. Ali pa, da ima vsaka stvar smisel v mojem življenju.

Želim pa prenesti moje sanje v ta svet; v katerem živim zdaj. Uresničiti sanje, ki so tako dolgo »usidrane« v meni. Obuditi to strast do življenja, ki je še vedno tako močno prisotna v meni.

Oh, da,  - danes si želim - nenormalno hitro živeti. Doživljati. Okušati stvari. Deliti moj svet. Se učiti o tistih pravih merah in utežeh, ki nihajo skozi vse življenjske poti.

Danes bom neodvisna od svoje volje. Vse bom doživljala kot igro. Mogoče tujega obraza. Tujega giba. Sprejmem pretirano preobčutljivost in se razstrelim tudi v osovraženo postojanko ali pa najbolj svetleč svetilk; in ti povem - ŽIVIM!