KORÚND

Neozdravljive so;

 stare ljubezni.

Vlažno je še vse; od napetih strasti

ujetih preveč občutij;

v neizprosna jutra.

Kako malo vem;

o tebi;

kako veliko občutim,

od kar te ni.

Tisto, kar bi mi moralo prinesti

življenje

me nahraniti; poljubiti;

prodreti v mojo notranjost,

me je udarilo,

z ritmi, da vse okoli mene

se je spremenilo; v prazen prostor.

Imela si prav;

neškodljiva sanjarjenja.

»Kako drago jih plačaš!«

Tako sočutno se ti približajo.

Spominjaš me na zid,

na katerega sem se naslonila;

za trenutek.

V resnici;

zame bi lahko umrla, ker

ob tebi živela sem; na polovico.

Ali sem ti nudila;

občutek

dolgih dnevov; prekratkih noči.

Ali si upala plavati z menoj?

Ali si bila moja duša dvojčica?

Zakaj me nikoli nisi vprašala;

» Za koga solze?«

By mo2dra