Včasih bi se BORILI za prave besede. Shranjevali bi spomine; bolj pogosto. Bolj nežno. Predajali bi se jim; z večjim navdušenjem.

Če bi le lahko; čutili  ter videli enako; kot na začetku.

Jasne odgovore, ki prinašajo trezne odločitve.

Nekaj, nekaj; v meni še ni našlo pravega vzroka; za današnje počutje.

Mi vsi smo ostanek nekega časa; nekih "zblojenih" odločitev; mi začutimo hrepenenje, ko ni; prav nič; na naši strani.

Mi vsi se bojimo stopiti eden do drugega in samo; zreti v oči. Ta nemost. Ta hladnost nas ubija. Zato, prav zato; vročina v naših telesih; segreva, pogreva; vse, kar se kopiči ali pa ostaja na dnu.

Ne verjameš?..Poljubi jo. Hitro. Nezadržno. Ne-imenovano.

13-krat; pa se dotakni; njenega lica. Občuduj to svetlikajoče se barvo; njenih oči. Potem zapri oči.

Tako čutim; njen dotik.