v drobnem svetlobnem soju.

skozi razporek na zavesti

in porisano okensko steklo.

pronica sončni žarek.

kakor popotnik,

raziskovalec po neznani pokrajini.

sklonim se.

v strahu, kot da je prvič.

te poljubim.

zgodnjeseptembrsko popoldne.

medtem je v tivoliju

odpadalo listje.

By Novica Novaković

Kakšen dan..Ko bi bila "vsaj" razterešena na vse možne načine; jaz pa tako umirjena. Spominjam na tiste "depresivne" dneve, ko manjka samo še dež in potem imam vse planete v isti hiši. Ali je lahko še kaj bolj "božanskega"? Seveda je lahko. Lahko bi se zaljubila-). Recimo; na stopnicah nekega bloka; bi "spregledala"; dvignila bi pogled in glej, ga zlomka; nekaj bi me prebudilo. Bi čutila; sigurno bi; saj bi se potem zbudila; ura bi "zvonila preglasno"; in minuto po tem, ko bi odprla oči; se ne bi spominjala totalno nič. Tudi njene podobe ne. Samo "sestradano" bi se pojavil tisti občutek prave telesne lakote. Kaj za hudiča je sploh TO?

Nič drugega kot pa ponedeljek. Če nimaš nikogar za kriviti; daj dan v katerem mi ne gre najbolje. Ne, lažem. Samo jaz se ne počutim "zdravo" v tem dnevu. Ja, lako rečete; pomlad je tukaj; in kaj potem? Prišel bo april, maj ter polletje. Mar bo res kaj drugače?...Samo dnevi bodo tekli; to pa tudi vsa novost, ki se bo dogajala-)..

Smeh pomaga. Uf, še kako pomaga. Ko je najtežje; in ko že misliš, da ne more biti prav lahko; takrat se zgodi; kaj že?...Nekaj; karkoli...

Za svoj roj. dan, sem dobila od prav posebnega "Miklavža" lepo darilo. Knjigo..v kateri preberem sledeče stavke...

Dovoli domišljiji prosto pot

in uživaj v novih zamislih.

Nenehno upaj in nenehno sanjaj.

Ohrani nedolžnost in svežino.

Živi in bodi srečen!

Gremo dalje, kaj še piše...-)

Jutrišnji dan je najpomembnejša

stvar v življenju..

ves čist se opolnoči

priplazi v nas.

Čudovito je, ko pride

in se izroči

v naše roke.

By John Wayne

Jaz ga grem počakati...