Ne pove ničesar. O sebi. Njena neizrekljivost domišljije, ko vzame; VSE, kar ne obstaja. Hoče; poglabljanja. Prazna. Občutim jo; na začetku. S svežimi očmi. Pričakovanimi poljubi, ker VEM; sledim tistemu, kar usmerja; srce.

Zgodi se; diham. Med okvirji, ki bodo razpadli. Njeni. Vendar mojega ne bo zraven. Tista slika je zbledela. Vsaka roža bo ovenela. Ali ni bilo čudovito? Kot, da je trajalo le nekaj minut. Tistih; raztegnjenih, ob katerih me potegne, ko pomislim, da nimaš razloga za obup, ker je to samo sestavni del vsega tistega, kar imamo radi?

Želim, da kamorkoli se bova namenili, tja prideva. Tudi, če ne bo to ob istem času; istem trenutku; na istem mestu. Želim nama, da najdeva trenutek ob katerem; še dolgo potem; ne bova mogli zaspati.

Pravijo, da če se "dvigneš" malo v višave potem postaneš pozoren na stvari, ki se z normalne višine ne vidijo. In tako je mene doletelo prijetno presenečenje; na katerega me je opozorila Katka, da ima nekdo na e-dnevniku odprt blog z imenom; mo2dra.

Zanimivo, ne. Nekdo si je "sposodil" moje ime ampak ne v celoti. Kje pa so ostala; " Lezbična šepetanja!".-). No, kakorkoli; mogoče pa je imela ženska zgolj probleme z imenom, ker se ni mogla spomniti karkoli drugega ali pa so se ji prsti zatipkali, ko je odpirala svoj blog, ne. Kdo bi to vedel?..

Mogoče ONA-)...Škoda res, ker ni prej povedala, da ne ve, kako bi dala ime svojemu blogu. Sem prepričana, da bi ji vsi pomagali.

No, ker pa imam jaz trenutno tudi nekaj svojih oboževalcev, je prav, da ji izrečete toplo dobrodošlico ali pa si vsaj ogledate njeno stran, ki je odlična. V to sem prepričana.

 Mogoče bi mogla imeti ime bloga; " Če bi kdo rad letel; v notranjem vzdušju"; ga povabim na lastni balon.

Skratka; mo2dra; moja "nesojena" duša dvojčica; prijetno pisanje. Pa upam, da naslednjič, ko boš odpirala nov blog, da si boš vsaj izmislila svoj ime, ne-).