http://www.youtube.com/watch?v=A_U6iSAn_fY

Zaprem oči. Odprla jih bom čez nekaj časa. Zdaj se poljubljam s teboj globoko. Preživljam ves ta čas, ki ostaja. Čas, ko bi mižala in mižala.

Najprej bi se prevrnil kozarec. Od samega vznemirjenja, bi se nato prevrnila še moja kava.  Medtem, ko bi se vse skupaj uspelo pobrisati, bi poslušala tvoje dihanje. Previdno bi se dlani dotikali. Roki brez prstanov; so drugačni.

Ni več sledov. December je mesec, ko se ne vidijo sledi; preteklih ljubezni.

Zdi se mi kot, da znaš brati moje misli, ko se dotaknem tvojih dolgih prstov. Zdi se mi, da točno veš, kdaj ne stisneš dlani v pest. Zapiraš oči in loviš sapo. Skoraj na robu solz in vendar nihče ne spregovori. Ta tišina objame. Ta objem je močnejši kot katerkoli do sedaj. Ni namenjen tolažbi. Ni namenjen besedam: » Se zgodi«.

Ta objem so moje besede. In vse, kar je v njih. Vse, kar se izpiše.

Na njenem obrazu toliko čustev. Od jeze do olajšanja. V tistem sproščenem  hrepenenju,  se je tišina sestradano hranila.

Čakala sem. Njene roke.Potem sem lahko zaspala. Gotovo se je pogovarjala še dolgo zatem, ko sem jaz zatisnila oči.

V tej noči je bilo toliko zvezd. Nebo je žarelo. Vsi demoni so našli pot domov. Dež je ceste razmočil. Norosti so bile izbrisane. Oklepi so postali zrahljani.

» Si mi pokazala, kaj čutiš?« 

vzdih za dihom

brez sape

v ritmu

v pesmi

brez besed

slow & live

By mo2dra

Ko razum ne sprejema več izgub takrat veš, da ni izbire. Nečloveško je voditi čustveni dialog brez tebe. Nemogoče je ubesediti trenutek. Nemogoče je izpisati tvojo radovednost. Nemogoče je sebe ustaviti in pogledati v nebo.

Preživeti življenje v okvirjih. Ni možno. Več.

Odprem oči.

Še vedno pijem tisto kavo. Od petih zjutraj. Zdi se mi, da ni izgubila okusa. Neizprosna hladna kava. Ostala je na pisalni mizi.

The cardinal signs

Hidden treasures
what you see when you
close your eyes
for just an instant
as your lashes launch
from your cheek
the world is transformed
little loving things
the sound of steam
or passion
cascading through
the broken night
the sudden fell
of human skin
unexpected
touch
your eyes roaming
a familiar face
for the cardinal signs
of navigation

By BIRD