http://www.youtube.com/watch?v=fraW1HmI_vI

Vse je ostalo

prepojeno

s tem rdečim črnilom

napisano

telesno resnično

iz njenega

izvora

se je pilo.

Skrivaj.

Kdor izpije brezbarvne besede

nosi 

anonim

v srcu.

By mo2dra

Biti "teta" v življenju ni tako slaba kompenzacija. Če znaš potegniti iz tega najlepšo ter najbolj pristno ljubezen, ki jo lahko občutiš. Ljubezen, ko ti otrok izreče, da te ima rad. Ljubezen, ko se vloge zamenjajo. Kot ti otrok daje največjo varnost. Varnost v objemu. Zdi se, kot da objamem življenje, ko me objame.

Naključno ali pa tudi ne, da že od njenega rojstva usmerjam ali pa opazujem stopinje, ki jih pušča v življenju drugih. In vedno znova ji povem, da njeno rojstvo je prineslo v naša življenja največjo čisto ljubezen. Neverjetno je, kako lahko 12 letni otrok združuje te razkropljene stopinje, ko družinske vezi popuščajo.

"Pri" nas doma je drugače. Imamo nekoga, ki je veliko bolj odrasel, kot mi vsi. Zdi se, ko nastanejo največja trenja v življenju; zna ta punca potegniti iz vsakega tisto najboljše, kar se v tistem trenutku da. Samo zato, da nas zbliža. Ublaži vse te "udarce", ki jih življenje daje in vzema.

Večkrat, ko jo opazujem na vseh tekmah in ko je edina za katero dajem svoj glas iz vseh tribun - takrat se mi zdi, ko da ni večjega občutka sreče, ki ga začutim, ko jo gledam kako vodi svojo ekipo; daje svoj glas za tisto v kar verjame. Takrat in vedno takrat in samo ob njej,  mi začnejo teči solze po licih. Kako neverjetna je.

...In ko gledam njene solze, ko na tekmah ni vse tako kot bi si želela..in me stiska, ko jo gledam..In ji rečem, da se mora boriti za vsako žogo, za vsako besedo, za vse tisto v kar verjame..In takrat mi izreče, da mogoče pa samo izgleda, da se ne bori ampak da jaz bi morala vedeti, da ona je in bo ostala -  borec do konca.

...Takrat jo poljubim...in slišim, ko mi izreče: " Teta, rada te imam"...In takrat vem, da tudi, če nikoli ne bo "moja", da zame je od vedno bila moja...

In ko me objame in poljubi - so to najlepši občutki, ki jih lahko doživiš. Vedno mi vzame polovico praznine in jo napolni s svojo toplino.

Njej...za njene neverjetne podvige v življenju. Njej, ki je vedno bila in bo ostala do konca mojega "diha"; moja otroška sreča. Oseba, ki me je peljala skozi najlepše trenutke otroštva v življenju...

Pomembno je, da druga drugo bova peljali skozi življenje...In to so poti, ki nikoli ne bodo prekinjene. To so poti, ki me osrečujejo vsak dan. Ker v njenem objemu je toliko ljubezni...Včasih zaprem oči in jo slišim, ko mi zašepeta..." Teta, a ti sploh veš, koliko si moja"...

Iz dneva v dan bolj. Iz dneva v dan...