http://www.youtube.com/watch?v=MyjzIcflUyg 

Ko me boš naslednjič prosila

za dotike

ko me boš naslednjič

zasledovala v mislih

božala moje sanje

okušala slane kaplje

s potnega čela

topila

ledenike

ko boš naslednjič

prebila skozi moj molk

naj me napade mrzlica

naj se mi snamejo okovi

nam me vržejo

v razburkano morje

naj me odnese

  zbriše vse spomine

tvoje

neskončnosti.

Tako se počutim

ko čutim

da sem VSE IN NIČ

tako se počutim

ko gledam igro

oblakov

ki z vetrom

se igra.

By mo2dra

ko si želim, da bi bila v VEZI. A je mogoče še kaj hujšega kot pa to, da zjutraj NE MOREM vstati? A je še kaj hujšega, če ne vem na katero nogo naj najprej stopim? A JE ŠE KAJ HUJŠEGA kot pa to - pogledam v hladilnik in NI MLEKA?!!!! ...in moja kava je odvisna od tega - če se bom pripravila do tega, da grem v trgovino! MORAM (mantra).

NI MLEKA...O kakšna drama?!..

Zavrtim spomim od včeraj. Zakaj bi človek hodil v Plazo parfumerijo, če se odloči in gre .....in tam se ti lahko  od vseh vonjev odklaplja? Počasi in tiho. Na koncu mi rečejo - " Gremo še v Globala"?...SI REKLA KAJJJJJJJ?!!....Domov, domov, domov - edine misli, ki so vredne razmišljanja. Mislim, da ne bom več "eksperimentirala" sama s seboj. Glasovi v meni so odmevali; šli so skozi mene. Jaz sem strmela v ogledalo - verjetno dolgo časa. Gledala te moje RDEČE oči, ki jih seveda nisem prepoznala. Počutila sem se kot v galeriji svojih MOR in ne sanj.

Uradno smo odprli 1.december. Bil je čas. Zimsko spanje v tem času absolutno odpade.

In ta nedelja - spomini, spomini, spomni. Pogovarjam se z njo v mislih in ji priznavam - PRIZNAM TI, EVO, PRIZNAM TI...

Pogrešam tvoj jutranji nedeljski dotik..Tvoje roke na mojih stopalih. Tvoje hladne roke čez moja "prevroča" stopala. Tvoja tiha hoja po stanovanju; tvoja kava na mizi; VEDNO mleko v HLADILNIKU...Danes te POGREŠAM...tvoj poljub na mojem licu...Vse to...Oh, ženska kako si ti mene "razvadila"...In jaz sem se pustila razvajati..Od začetka in v neskončnost...

In zdaj sva obe na začetku - jaz se bom teh stvari odvadila. Logično, da se jih bom. Že dolgo ne občutim več tistega mira v sebi, če nekoga objamem. Teh občutkov ni in jih ni. Vsi dotiki, ki pridejo - me prej stresejo kot pa ganejo. Pogrešam tvoje nedeljsko kosilo in mojo neizpito kavo na mizi.

...oblečem se...mleko, ne....In po mleku v kavi...MIR...in po miru...pokličem...."Prosim, prosim vklop VSEH možnih savn"...Hvala...tuš...in divjam naprej...

Plast za plastjo..nočem več prividov v sebi. Z mokrim obrazom raziskujem, kar je ostalo...V tvojih očeh pa vidim ničesar...Tako si blizu BILA...in tako daleč si ODŠLA...Zgodi se.

Najprej navadna pesem. Kasneje nenavadna glasba. Potem nama zmanjka domišljije. Ugotoviva, da gledava na svet precej drugače. Ona moja muza in jaz prodiram v njeno notranjost. Se zgodi, ne - saj nismo načrtovali. Slab sem jaz planer. Vzburi me do mojega divjega zanosa.Sprehajava se po vseh možnih deželah, s takšno strastjo, da nikoli ne bi mogla zanikati, da tam resnično nisem bila in potem pridemo do stavka; " Nekega dne....

Na robu vseh možnih fantazij me pripravijo, da gledam "giljotiranje"...Ne vem pa točno katera glava je bolj prazna..In se sprašejem; " Kaj to pomeni, če ima človek PRAZNO GLAVO?"..

In se prepričam - ob petih popoldne bom svet videla povsem drugače. Spijem mrzlo kavo, stisnem pomarančni sok; dodam ananas in počakam, da me raznese po decembru. V malo drugačnih ritmih. Prazna glava me ne moti. Dobrodošla bo.

Nekaj minut ugibam. Stojim. Pomislim.

Vznemirjajo me njene besede. Ker so kot velik kotel, ki nima dna. Ker tam so skriti vsi zakladi.

Hm...Me zanima?

Samo še underground glasba; v nenavadnih lokalih, kjer prihajajo ljudje s čudno preteklostjo, v temnih oblačilih, vedno jasnimi pogledi, vonju, ki ga začutiš že na vratih. Prihodnost je odvisna verjetno od vseh mešanih občutkih. Ni rečeno, da bo vse propadlo in tudi ni rečeno, da ne bi mogla navezati bolj globokega stika. Z nekom. Mogoče, ker na vseh teh mestih še nikoli nisem bila. Ker jih ne poznam. Saj tudi nje ne, če sem čisto iskrena.

Verjetno nas praznina žge ali pa samo pustimo nekomu, da nevidno lega v našo posteljo. Moti naš spanec.

Ja, seveda - VČASIH si dovolim tudi to.