Drami me lepa misel, da prihajaš..Selim se; že od kar sem prišla..Nepredvidljivo me ohranjaš; rastem in začenjam nekaj na novo. Ob tebi se počutim kot, da nikoli nisem;

poljubila, dotaknila, zadrhtela; pred žensko,

ki je ukradla divjino v meni. Celo večkrat se ob tebi vprašam; .."naj odidem skozi zadnja vrata?..Kompas v desnem žepu je izgubil vse poti, ki so bile zarisane na zemljevidu. Lahko si ganjena, ker meni danes; se več ne mudi. Gane me tvoja; posebna mrzla vendar osvežujoča utrujenost,  zaradi katere večkrat govoriš z menoj; v snu.

V tisti popoldanski senci, na klopci, kjer čakaš mene; štejem žarke, ki ti padajo na obraz. Prazne ulice zbodejo, ko občudujem skladnost tvojega približevanja. Zavetje ali pa delitev prostora z njo; ..zato verjamem vate. Prav zato!

Različni pogledi..

..okoli mene; v meni; povsod. Razmišljujoč bo današnji dan. Dva dni in začetek; DECEMBRA!...Moj mesec. Vedno. In če bom preživela ta mesec; letos; potem vem, da bom januarja samo še; počivala!...Po dolgem času za Novo leto odhajam. Letos bo to še posebno žurersko; drugo leto pa se bo ta čas iztekal povsem drugam. V bolj mirne vode. Ne moreš biti na treh mestih; naenkrat. Narobe!...Dopoldne si na Primorskem; popoldne si nekje "vmes" in zvečer si že na drugem koncu SLO; ..to vse "je možno" v decembru. Bi rekla, da bi si morala napolniti baterije, pa mi že zdaj močnjo pojenjujejo. Ni važno, če počivam ali pa ne; "prekurjenost" je na max.

Novost je tudi ta, da se v moje življenje "nevarno" približuje moška oseba.-))))...Kot ničkolikokrat dosedaj; vsak poskus je zaman...To ni svet v katerem bi se moje želje uskladile z njegovimi. Je že tak letni čas, da vsak poskus ni rečeno, da pade v vodo. Nekaterim uspe.

Polna glava čudnih misli-)...Aja, pa še vedno; vrtim tisto številko, ki jo sedaj; že predolgo. Čas se mi izteka tako, da danes bom kar osebno šla urediti te stvari in zvečer; na badminton...To pa res nisem igrala že; ah, PREDOLGO!....In potem se sprašujem, zakaj sem tako utrujena-)...Teklo bo danes; prav teklo...po igrišču gor in dol..Ne me vprašati, če bom jutri lahko vstala..Bom; z ravni nogami in drža bo več kot pokončna!..Želim tudi vam; lep športni dan...

Ta fotka mi je "the best" in bolj kot jo gledam; pomislim..Vsak bi moral tako narediti, če bi le to znali; ob pravem času; in še kraj bi moral biti "oddaljen"...Saj pride čas, ko iztopiš iz sebe in takrat daš tudi srce; prostovoljno. Kot tisti korak, ki ga narediš in je tako rizkanten, ker ne veš; ..ali se bo obrestoval?...

..prav včeraj sem si vzela celo popoldne samo za sebe -).. utrujenost pride in takrat terja ter vzame svoj davek. Prepustila sem se zvokom, ki so napolnili mojo sobo ter me odnesli daleč, daleč proč...Takrat, ko se prepustim; se ustavi čas in pogrešam jo - nenormalno...

A veste na tisti pravi način...Saj se še vsi spominjate - otroštva, ker smo sigurno delali vsi na enak način..Počasi smo izgubljali sebe; tonili v lastno notranjost; in zamišljeni svetovi so postajali vedno večji.-)...

Zdaj vem, ko ste pogledali sliko, da so vam misli UŠLE..-)...Kako težko je sebe spuščati na raven, da ti je prav, da nisi več svoboden. Da niti nočeš biti. Hočem vse. Prav vse!!...in z nobeno drugo kot pa z njo. Do konca!...

To je del misli, ki so se sprehajale...drugi del s katerim pa se ubijam; vrtim eno telefonsko številko; že dva dni...Kristus..in nazadnje bom morala iti dobesedno tja, da vidim, če niso že zaprli..Za znoret!...

Pripravljam presenečenje št. 2-)..Prvo je tako dobro uspelo, da to sploh ne moreš verjeti..No, dan bo še dolg; pripravljena stopam proti "svežemu" mrzlemu zraku; in grem v dir. Počivala sem namreč; včeraj...

Toplo se oblecite; saj prihajajo časi, ko boste morali hoditi okoli toplo "oblečeni" ali pa si zagotovite " ogrevanje" na malo drugačen način.-)...Vendar "drugačno" ogrevanje; je včasih tudi rizkantno..ampak pogojeno...(beri; vzdihnem)...z vsem, kar vsak nosi v sebi...Te misli porivam v ospredje...

Predno spustim svoje misli v ta dan; še malo razmislim-)..Tako je nabolje začeti dan: z jutranjim vprašanjem; " Kateri dan je danes?"..To se mi še ni zgodilo...Prav zavestno sem bila prepričana, da je petek in grozen občutek se me je polastil takoj, ko sem si zamrmrala; ...ponedeljek...Dan, ki je sam po sebi hladen ali pa vsaj nosi tisti zoprni priokus...

Jaz bom vse zmenke, kave, srečanje - prestavila na ponedeljke.-)...Mogoče bo pa potem ta dan pri meni zapisan drugače. Imel bo določeno težo.

Vikend je uspel, če lahko tako rečem..Se ve kateri trenutki v celem vikendu so mi najlepši..in te sem ohranila. V sebi! Lahko bi rekla, da so tisti trenutki tako dolgi; in čas se ne ustavi; kar teče..in ona je še vedno tam; na drugi strani mojega pogleda. Čuva moje misli. Jaz pa hodim za njenimi. Koliko časa mi bo to zadostovalo? Koliko časa....

Jaz te hočem videti; zunaj sebe..zunaj mojega pisanja...Neverjetno kako se obe spreminjava. Najbolje pa je to, da obe veva, da se. In se. Brez besed. Brez velikih ugovarjanj. Vse to, kar se daje ali pa cuti; se spreminja. Tako kot se je zacelo; tako bo nastalo tisto veliko; da srce bo začelo biti; tako kot je treba.

Včasih se mi ni dogajalo, da sem imela slike v glavi. Tiste, ki so začrtane v prihodnost. Z njo sem povsod. In ona je povsod z menoj. In vsaka pot je tako lahka; in tudi, če je težka; greva naprej!

Včasih se vprašam, če je to sploh mogoče...da vidim vse to; občutim..In ne, nisem človek, ki bi planirala ali pa načrtovala stvari; tukaj pa vidim prav VSE...

Ta občutek bi me mogel narediti kot, da sem na višku..V resnici pa se počutim toplo.-)...Trenutno je vse; na varnem. Nič ni tako kot bi moralo biti. Ampak prav po polžje bomo prišli točno tja, kamor si želimo...

To so najboljše želje za ta ponedeljek...do konca dneva vse, kar se mora zgoditi je to, da samo pojačam te želje...-)...

NOOOOOORO! Kako dobro se je ta dan začel; in tudi končal se bo; ODLIČNO...Več besed ne potrebujem, da jih izrečem. In tudi ne čutim, da jih želim. Vam vsem želim, da dobite KRILA ter poletite in se pustite, da VAS vidijo; tam, kjer bo ali pa je; za vas najlepše.

Ne znam opisati tega, kar čutim. Danes ne!-)...se pa smejem..že od jutra-)..

Me dež ne moti; me sonce tudi ne; ...vam pa povem, kje moje misli potujejo..in nikamor ne gredo..Zaprem oči; in me NI. Strahotno dober občutek; bolje; silovito te pelje v spremembe...Uživajmo, bi moral biti naslov bloga..do konca in nazaj.

Se pravi; naspala sem se-)...odlično sem! Ah, bolje..upam, da bo to moje počutje držalo. Izboljšala sem odnose tam, kjer sem najmanja pričakovala - kar zgodilo se je. Družinske vezi postajajo bolj trdne ali pa sem jaz bolj nagnjena, da prenašam več "besednih iger" ...Ne, očitno mi je postalo pomembno; kdo mora ostati v mojem življenju kljub temu, da sva "večino" časa; v tišini ali pa na bojni nogi. Boljši izraz bi bil, da živiva kot, da se ne poznava. Sramota za familijo; ampak prikladno..Jaz pravim, da tudi najboljšim se to dogaja..Ker pa smo mi navajeni, da poberemo vse najslabše; še zraven; potem pa včasih "ugriznemo" tudi v nekaj bolj "sladokusnega"..-)...

Noro užijte DAN; če ne..BO DAN; izžel VAS.-).....

ČUTIM TE

Vidim te, kako v zatonu dneva z motorjem drviš po

vročem asfaltu, iz katerega se kadi, in kako ti lasje

divje in neulovljivo vihrajo, čutim te, ko si tako blizu

in tako daleč obenem, in zaželim si, da bi se te lahko

dotaknil, z blazinicami prstov bi počasi drsel čez tvoje

obrvi in s trepalnicami bi božal tvoje veke, in že te

slišim, kako na mustangu dirjaš skozi neraziskane in

neobljudene gozdove, potno in z mokrimi lasmi te vonjam

in z vrhom jezika okušam slane kapljice, ki se valijo

po tvojih licih, in vem, da ti si tista, pred

katero se topijo ledene gore, pred katero se odpirajo

hijacinte, pred katero se podirajo najtrši in najvišji

zidovi, pred katero safirji spreminjajo barve, in

vem, da tudi ti dobivaš in izgubljaš, tako kot tudi

jaz dobivam in izgubljam, zmage so vedno težje, porazi

čedalje bolj boleči in vedno več jih je, tako te čutim

na zvezdnem nebu, v nemirnih rekah in v jesenskem

dežju, na vzhodu in na zahodu, na severu in na jugu,

v središču časa in v središču sveta te ČUTIM.

By Novica Novaković

..dnevi se izgubljajo..Prihaja samo "mokrota" pod nogami; povsod.-)...Ta jesen je bila zanimiva. Nas pa vse vabijo bele zasnežene planjave. Kdo ve ali se bomo sprehajali v parih ali pa bomo samo metali kepe visoko v zrak ali pa pred seboj...

Zadnje čase "odkrivam", da večina zapira svoje bloge. Razlog! Njim znan. Ampak nikoli mi pa ni padlo na pamet, da če neham pisati, da izbrišem vse, kar sem napisala; do sedaj? Ali je to logično? Ali temu lahko rečemo, da se preveč izpostavljamo ali pa, da preveč "odkrivamo" svoje misli, ki "naj bi" bile dostopne večini? No, meni se to nikdar ni zdelo tako. Pišeš, ker čutiš, da "si to želiš"..Ali za sebe ali pa za nekoga drugega?..Zakaj se moramo vedno ukvarjati z idejo, da se preveč izpostavljamo?..

Ne morem reči, da preko bloga spoznaš zanimive ljudi, ker pri večini ostajamo; virtualni..Kaj veš; od tukaj naprej..Ne gre..Govorim za sebe!...Res pa je, da na nek način; deliš sebe; to, kar čutiš; to, kar se ti podi po glavi..Vse..In če lahko to spremeniš v pisano besedo;..to je zame odlično..Kdor piše ali pa samo bere blog, potem je zaman pričakovati, da bodo vedno našli "pozitivne" misli ali pa, da jih bo nekdo nasmejal...

Kaj pa vem; to so moje današnje blodnje..mojega sanjaškega sveta. Vsi, ki ste nehali pisati; pišite..Škoda je vseh, ki ste to nehale; ali pa premišljujete o tem...

...kaj vse se dogaja za našim hrbtom; pa tega sploh ne vemo?..

Ali želimo ali nam je preprosto vseno?...Boljši dnevi so bili in še lepši sigurno pridejo..Je pa res, da je bil včeraj res en "nasty" dan..V zraku je bilo VSE; samo ljubezen je stala na pragu prav zmedena; ni vedela ali bi pogledala levo ali bi rajši desno;...stala je na pragu...

Jaz pa na "pause"-)...Off sistem deluje..Kako pa vaša ljubezen?..Zdaj je čas za "abstinenco"; pardon; jaz sem še vedno na treningu; potrpežljivosti. To je pa naporna varianta; vam rečem..-)..Včasih ne vem; ali je bolje, da ne vržem samo puške v koruzo ampak se grem kar sama "uležt" zraven; odstranjene puške...

Človek bi pomislil, da bo to "avtogeni" trening; pa moram reči, da sploh ne vem; zakaj sem ga začela izvajati ampak dejstvo je, da pride obdobje, ko se moram tega naučiti.-)..

ORNACIJA

Skozi mrko razmaknjene vejice

na drevesu, še brez listne resice

opazujem z mesečino poudarjene

sijaje zvezd, daljine odmaknjene.

V tej temnini osvetljeni;

iščejo odgovor umorjeni,

tako ali drugače zamorjeni,

tu se najdejo opečeni.

Čutim neskončnost neizrečenih;

tako ali drugačne zamorjenih!

Ker v času, ko obstaja človek in misel

so takšni iskali na nebu vseh vrst odrešitev.

Morda...Morda, ker je neskončnost bleda,

                 ki skozi veje takšne noči jo gleda,

                enaka neskončnost nje...;

               spominov, kesanja; duše, ki jo bega.

Tako je bilo in tako bo!

Ti še bodo iskale nočno nebo,

ker takrat se zaveš..to je slovo!

Tistega, kar iščeš, nazaj več..ne bo!

By mo2dra

CIKEL

Sedaj je dovolj solza

saj je dovolj, dekle, morja.

Solza bo še dovolj

nisi ti za ta pomol.

Zgodovina nas uči,

da ljubezen vojna pesti

in takrat zapri oči

in nikdar se ji ne prepusti.

Lepota gora je kažipot,

ki je za ljudi povsod.

Samo srce k vrhu pripelje.

Ne dovoli, da vse gre

mimo.

Mimo naju.

By mo2dra

MOSS

Ko tudi zame pride dan

ko dogorela mi bi sveča

naj prinese mi na dlan

vse dokaze, kaj je sreča.

Kam odšel je smisel življenja...

kje so skrita vsa strmenja,

kje ima mesto tu srce,

zakaj se hitro ne umre?

Pokope naj me vrh griča,

naj pepel raznaša vsepovsod,

da bom videla, kje je sreča

in kje skriva se drugod.

In ko sveče plamen se ugasne,

ko veter zadnjo iskro sprasne,

veš, da nekoč, nekdaj,

čeprav ne veš zakaj

boš še nekdo!

A mene več..ne bo!

                                 Jaz pa bom molila za vas

By mo2dra

FAREWELL

Ko pa pride nevihtni blisk,

ni to več le gorski obisk;

je tisti razmišljanja preblisk,

ki je končno rešitev vseh tvojih stisk.

Ne obstaja noben zakaj

in tudi jaz nočem več

poti nazaj.

Ne spomnim se dosti vsega,

le občutek krivde ti da,

da neizmernost, ki dušo ti proda.

Ni resnice, če ne priznaš

in nočeš,

da pogledala bi ji v oči.

Od tega se moja misel ne zbistri.

By mo2dra

S TEBOJ..

Utrujena od večnega iskanja

pa vendar vem, da večnost ne obstaja.

Obstaja v nekem trenutku,

obstaja v času,

v vetru, vedno obstane s teboj.

Najden zaklad, je vedno iskan.

Iskano srce, ni vedno dostopno,

stik dlani v soncu, še predno

bi začutili trenutke ujete v času.

By mo2dra

...narobe...Pustim, da me nekdo tako boža in edina stvar, ki se bo zgodila; utonila bom v spanec...To ne moreš verjeti..In ko pogledam čez okno; SEVEDA; morbidnost na višku-)...

..še malo in potem bom res za danes zaključila..in bom šla direkt v...takšen položaj. Upam, da ste vi bolje, ker iz mene se danes še "juiska" ne da narediti...

Jutri; da, jutri je nov dan..Boljši; bogatejši..Ne, ne; že to je nekaj; nov je!..Kdo ve, kaj nam prinese...(banana split)-)

OOOOOOOOO; bi si privoščila; ŠE; bi si privoščila vse; in potem zaprem oči in si mislim; Ne, morem. Tudi stavke bi izrekla, da ne želim nič dologoročnega; ampak to vse ni res..Si; ampak ne tako; in ne, na takšen način.

Nikoli se pravzaprav nisem želela "ukvarjati" z stavki, ki jih danes nekatere punce tako rade izrekajo; Da, jaz si želim probati...Haloo; eksperimenirati in potem boš obžalovala, da si sploh "skusila" to skušnjavo, ki ima svojo ceno. Rajši ostani tam, kjer si sedaj..

Preseneča me, da bi večina punc bi danes rada; zabavo, da si popestri tiste "dolge večere", ko se dejansko nima kaj "dati" ali pa "komu" prepustiti..Ve pa, da ima neizmerno željo. Pardon, sanja o tem že toooliko časa; pa do sedaj ni imela poguma...-)...

Hej, punca vrzite se v šport, ki bo odplaknil vso to "navlako" hrepenenj, ki jih nosite. Ampak od ljubljenja z ženskami; pa rajši bežite stran..Razen, če ste sigurne, da boste"pribežale" na našo stran.

Dejstvo je, da s časom vse postane rutina..Lahko obsojaš ali pa modruješ; zgodi se; pa prav vsem..Najboljše so poročene, ki imajo res "strašno" dober izgovor; ..grem s prijateljico ven-)))))...Občasno si privoščim tudi "to" ampak hej, z mojim zakonom ni nič narobe. Malo nežnosti, malo odrenalina; malo "ne-vsakdanjega" življenja..To je še vse uredu..Vročina "običajnih" dni...

Kdor obsoja; ali pa ne odobrava tega; naj rajši pozabi vprašati svojo ženo; kje je bila...Imela je pač svoj večer. Dobra zabava; dokler ne pride do čustvenih izlivov..Tja pa rajši ne gremo. Cena skušnjave..

Vsaka zabava nekaj stane; na koncu ali pa na začetku..Pogum velja.-))..Ampak zanimivo, da poročene bi si dejansko naredile uslugo, če bi si izbrale "poročeno"-)..Lažje bi vse to zakrile. Ampak si baje niso "interesantne, ker bi se potem "pogovarjale" preveč skupne stvari; od katerih pravzaprav bežijo..Kdo bi to razumel?..

Potem pa rajši ostanite pri; kavicah...in vsakič se spomnite; ceno te skušnjave o kateri premišljujete-)...Ali pa bolje; probajte..Vsake stvari v življenju res ni treba poskusiti ampak nekatere pa so preveč vredne greha; tudi, če pozneje pride do tiste "cene", ki je odločno previsoka...Glava naredi svoje; srce je obrnjeno drugam..-)...

Kakšne misli danes delim z vami..In ne, nisem zaplavala proti takšnim izkušnjam..Ponovno-)))...

Rajši brez vsega, kot pa to..Saj paše; zakaj bi lagala, da ne..Na trenutke se počutim kot, da si na kakšnem "hidro gliserju" in potem sam ustaviš čas, ko se samo "majaš" na gladini; nekje na odprtem morju..Še zvezde so takrat na tvoji strani; počutiš se, kot da objemaš svet..Vendar v tisti sekundi izgori milijon želja, ki nikoli ne bodo moje ali pa uresničljive z moje ali pa njene strani. Čeprav jaz nikoli nisem želela ali pa zahtevala; karkoli...Kakšna ločitev..Prosim VAS; naj ostane poročena ter "srečna"..V spomin mi je prišel izraz, ki mi je od smeha naredil solze oči, ko mi je nekoč neka ženska, ki je imela podobno izkušnjo rekla; " Če bo mene spoznala; si bo še želela, da ostane pri svojem možu.!". Vse delam zato, da gre nazaj tja, kjer je začela...

Jaz se potem vprašam: " Smisel tega JE...!"..Ga ni! Ali mora biti v vsaki stvari prav en "smisel"?..Ni treba. Če imaš obdobje, da uživaš, da se sproščaš; DAJ..do konca in nazaj. Cena tako ali pa tako pride na koncu, ko ti izstavijo račun, za vse bedarije, ki si jih počel samo zato, da ti je bilo GREAT!...

...ampak pride ženska, ki je kot igla v senu..Nikoli nisem verjela tega. Do zdaj! In ne moreš NIČ; in prav takrat ti pride nasproti sto skušnjav in jaz vse, kar imam pred očmi; je cena..Ni vredno. Enostavno ni nič več vredno. Nočem več hoditi na rob večera; in potem skakati v globine; v katerih nikoli ne veš; kaj vse se nahaja tam...

Mah, jaz se staram ali pa spreminjam..Ne; na pragu je december in zato se mi vse to dogaja.-)...Vendar jaz si želim globin ene same ženske; v tem letu..Vse ostalo naj bo tam, kjer je sedaj. Saj ni rečeno, da ne bom popustila ampak CENA; moja cena teh skušnjav je bila že dosedaj; previsoka.

..Lahko se živi samo enkrat...ampak saj tudi vsak dan ne najdeš ženske, ki jo želiš imeti v svojem življenju; ne za eno noč; ampak si želiš, da ko se zjutraj prebudiš, da je ona ob tebi. Ne uresničijo se želje čez noč. Da, prekleto moraš garati, da se spremeniš čeprav vseno moraš sam začutiti, da si to želiš. Drugače pa lahko celo življenje plačujem za nekaj, kar ne bo imelo "smisla" v še tako velikem "nesmislu".

Hurrra! Vsak dan bi bilo treba loviti prav "ta" dan. Tako sem utrujena, da imam občutek, da bi najraje padla dol. In sem se odločila; prav na hitro, da danes bo čisto povprečen dan. Klasičen. Masažni. Malo gnetenja; malo sproščanja; prav tak bo občutek..In po končani masažni bom po vseh štirih odkorakala.-)...Vmes si bom privoščila še kakšno kosilce; z preveč zasanjano glavo..

Na hitro bom obrnila svoj pogled v nebo..In takrat bomo VSI skupaj; spustili svoje želje, kakor visoko se bo to le dalo..-)...A imate občutek, da tega ne znate več? Si tudi ne predstavljate; ne, neba in ne, svoje želje nekje visoko...

Kaj pa, če vam "dodam" sliko; bo lažje..

No, pa jo imamo, ne-)...Panoramski pogled...In ko tako zasanjano gledamo; ustavimo svoje misli. Stop! Plavamo daleč, daleč stran..Točno tja, kjer želimo, da nam srce počiva; pa tudi, če je to samo petek. Vsak dan nekaj šteje.

Podarjam vam ..

Moja prva pesem

Prva pesem je kot prva ljubezen:

s prvo ljubeznijo molčimo na štiri oči,

v prvi ljubezni ne znamo šteti do tri

in prva ljubezen se rima samo na bolezen.

Prva ljubezen nas v spominih obišče,

ko nam sivijo lasje.

Prva pesem z mano gre.

In kadar sva sama, njen glas, zaupen in tih,

zašepeta iz prve pesmi okorni stih.

By Dane Zajc

Včeraj "totalno" brez občutkov..Skrhano sem polna sebe. Tukaj! Toliko stvari bi lahko povedala, delila, se prelila; skočila..Počutim se kot "koktajl", ki je nevarno zmešan z vsemi možnimi "subtancami" in vse te popeljejo proti..vrhu.

Jaz za sebe vem, da znam nevarno skakati; še predno sploh pogledam; če bom padla; na "tla". Mah, vseeno mi je, če je to beton ali pa "najmehkejša" trava. Vem, da moram skočiti; visoko..Tako visoko, da sama ne bom mogla "zaznati" več višin..In v tistem skoku si želim, da sploh ne dosežem več tal..Bi, kar v zraku začela, zaključila, gradila; vse čemer rečemo; ljubezen...

Treba se je "prostovoljno" zaljubiti.-)))...Točno to. Vse stvari je treba pripeljati, da postanejo prostovljne. Tako so spontane.

A vas je strah? Ljubiti; se zaljubiti..Mene "še" vedno premami ta občutek, da bi SE..Edina razlika je, da sedaj; se želim..Čutim, da je prav, da bi me odneslo..Visoko.."nesramno" visoko...

Decemberskega večera; bi gledala v zvezde; naredila velikega snežaka; premetavala "mrzel" sneg v rokah; in si grela roke; v njenih rokah..To so najmočnejše sanje, ki postajajo..uresničljive.

A vam nisem jaz rekla, da sem jaz "velik" dreamer?..No, ta dreamer bo vse to uresničil; tako kot mora..

V bistvu vam zaupam kam jo želim peljati..-)..Zdaj se boste nasmejali..Na trajekt..Da, prav tja..Želim ji pokazati to neskončnost, ki jo je možno občutiti, ko je okoli tebe tista globina, ki se je ne da izmeriti..Ne, da se videti vsega; naenkrat..In želim ji zaupati, da mogoče v tem življenju ne bova videli..vsega...Bova pa veliko; skupaj...

Tam jo bom vedno čakala..Na najinem začetku..Vedno!..

Veliko lepše se počutim, če visim, se majem, gugam in imam razgled; na tisto, kar meni umiri srce. Spokojno..Takšne so moje misli; brez teže, brez adrenalina; ..Z mislimi sem nekje; daleč, daleč proč..Odnaša me..

Ali me ne bi zasledovali?..počasi..korak za korakom...Nima smisla danes, ker imam noge; v zraku; vsaj do jutri..

...A greš z menoj?...

..v ljubezen...v NJO!..Greš?..

Tej ljubezni; o kateri bi govorila; ne morem dodati prav ničesar. Razen zaključka. Kakšne stvari se meni dogajajo? Sami zaključki; kakšno olajšanje.

Ostal je pravzaprav samo še en; zaključek. Ne morem reči, da je ostal; tam je. Pred menoj. Če bi mi kdo rekel dva meseca nazaj, da se bo to dogajalo; ne bi verjela. Čeprav nekje v sebi sem čutila, da je čas, da zaključim to, kar sem pet let sejala. Zmedo. V meni. In potem naokoli. Zdaj vem veliko odgovorov. Decembra jo bom obiskala. Zadnjič verjetno, da se bom o tem pogovarjala. Čeprav je težko, ko ji položim vsa čustva na mizo, ker avtomatično misli, da je ona kriva; za moja divjanja. Saj ne, da ni vedela; Je. Nekaj časa je molčala potem pa tudi ust na to temo ni več odprla. Njene oči pa kakor, da so ostajale na meni. Sedi. Na zatožni klopi si-).

Čeprav sva si davno povedali vse ali pa celo preveč. Ljubila sem jo. Vendar se mi zdi, da je tisti črni del; najine zgodbe ostal v meni. Kot, da se bojiš, da se bo z vsako novo punco zgodba ponovila. Potem pa vse tako izgleda, da nekaj časa dihaš; večino časa; pa samo "zadržuješ" dih. Od tega se ne živi. In večkrat kot pa ljubezen, sem pogrešala tisto dajanje; za katero se ne sprašuješ; DAJEŠ SE..

Potem pa postaneš malo "starejši" in je prijetno, če sediš na klopci; veteri ti mrši lasje; in ti jo čakaš, da pride..Ali pa opazuješ okolico okoli sebe in se ČUTIŠ?...VSe, tudi tisti mrzel zrak, ki ti reže pljuča..Znotraj pa toplina, ki te čaka..Drobne stvari, ki jih začneš pogrešati..Danes greš na sprehod, da razmišljaš sam, kaj bi..Česa ne bi...

Obrne se..v trenutku..Zdaj bi pa vse..Razmišljala v dvoje; delila sebe na nov način..In nočem več, da jaz pokažem; kako si želim..Želim, da ona pokaže; kako bi ona rada..Nov način..ljubezni...

Mogoče pa kmetija; ovce; zrak; pašniki; dva psa; pa sploh ne na morju; ..-)..so najboljše sanje; ki bodo ostale...

Kdo ve..

Čaka me; ogromno dela-)..Nisem pristaš; ne novih začetkov; in tudi ne; zaključkov. V sredini je takšna tema, da se sploh nič ne vidi; se pravi, da tudi tam nočem biti. Res pa je, da dolgo časa nisem prav nič delala na temo; ljubezeni ali pa; v ljubezni. Tudi sebe nisem gradila. Rušila sem se. Sestavljala. In vse vzorce ponavljala nazaj.

Zdaj pa želim; rasti. Kar pomeni, da nadgradnja mora biti vedno prisotna v odnosu; drugače to ne bo odnos, ki bo imel tiste prave sestavine, ki jih vsi želimo v življenju. Nekaj časa verjetno gre, da se iščeš; pa zaradi tega menjaš partnerje. Potem potrebuješ, da se izživiš; in si "nalagaš" razloge, da si stvar v glavi ne otežuješ, da to nima nobenega smisla. Kasneje pride tisti svetel trenutek, ko bi se "dal" nekomu; pa prav takrat "nobene" na obzorju. In te mine; želja; dajanje; tveganje. Prav to slednje; TVEGANJE!..

Greš preko sebe; ter se nikoli ne sprašuješ; " Ali ima to smisel?"..Poanta; ne odnehati..Testi vzdržljivosti pri ljubezni; so tako "hlapajoči", da včasih dihaš ljubezen; pa misliš, da te samo nekaj duši v pljučih. Slab zrak-)..Ne, tveganja niso za vsakogar. Res pa je, da vsi, prav vsi imamo v ljubezni drugačne želje. Način kako želimo biti vezani; ali pa izpopolnjeni; to nosi vsak posameznik v sebi.

Jaz sem za sebe našla način...Če želim njo; seveda...

Napiše; ..ko vsaj ne bi...

En dan bom pozvonila na tvoja vrata in ti jih boš odprla; takrat boš vedela, kaj razmišljam! Dovoli si to presenečenje...

Jutra "sploh" niso tako težka čeprav je ponedeljek. Utrnile so se mi tri želje; kaj bi jaz danes počela, če recimo ne bi vstala.-) oz., bi se odločila dan preživeti; po svoje.

Na morje ŠLA NE BI; ker se mi pa danes res ne da voziti; naokrog. Ostati doma; v domačem zavetju; bi mi prijalo.-)..Kdo bi si mislila, da bom jaz kaj takšnega pisala..Ura je zvonila tako; "prekmalu" in ker sebe toliko poznam, da če ne vstanem "takoj", ko zvoni; potem "še" dolgo zvoni in mene sploh to več ne moti.

Za začetek bi se udobno namestila v..

Z kakšno dobro knjigo ali pa poezijo; bi se prepustila..dnevu domačega okolja. Včasih pogrešam, da nisem več doma. Pravzaprav celo uživam trenutke, ko sem sama. Ne potrebujem copat; ne telefona; samota..Saj ni vedno tako, da sem prav "zaljubljena" v ta del, ki mene sprošča..ampak nekaj je v tem, če znaš sam s seboj "še" vedno preživeti dan.

In KONČNO bi si privoščila za zajtrk...(nič ne recite)..sploh pa tisto o "zdravi" prehrani...Kaj morem?...To bi, ne-)...Okey; bi spustila in si jih ne bi namazala z ničemer. Tudi takšne imam najraje. Ampak, če bi pa izbirala; s čim bi si jih namazala potem pa ne moreš zgrešiti, če narediš to z Nutelo-)))...- minevajo sigurno dve leti; od kar se je nisem tudi "pritaknila"...In ko grem recimo v Leclerc; tam prav "nesramno" nastavljajo to "dobrotko"..

Zaključek..Ja, no, kako pa si vi predstavljate, da zaključite dan..Kakšne misli, nooooo?...Ne bom "obesila" nobene slike, ker potem "palačinke" izgubijo apetit in pomen bloga.-).

Jaz bi z objemom..Tako ko se stisneš in ne moreš ven; ali pa stran; od nje.-)))...Začnimo dan; z nasmehom..Da ne bo slučajno kaj takšnega...-)...

Prišla ter odšla; za vedno! En stavek se mi sprehaja v glavi, ki je tako humoristično nor, da ga bom raje "zadržala" za sebe. Ženske, ženske; a je še kaj lepšega kot to, da pokoplješ stare grehe?...Sam pa ostaneš; živ; zdrav; na začetku...

Očitno sem "morala" spoznati žensko, na kateri ostane moj pogled; še dolgo časa potem, ko ona gre..Morala sem si shraniti te slike v glavi, da sem si jih lahko "predvajala" na vseh norih vožnjah, h katerim sem hitela..

Nič več, mo2dra..Kar je bilo; se "ne bo " ponavljalo...Verjetno bo; ostalo tako, da je edina ženska, ki ima najlepšo zadnjico, kar sem jo jaz kdaj koli videla...ali pa občutila-)...In tudi, če "še" nisem videla vse; tukaj puščam svoj "križ" ...vendar ženska brez duše, ki bi hranila mojo; ne more ostati v moji bližini..Kakor tudi jaz ne morem ostati v njeni ter  se vedno znova "pogajati" s svojo bolečino...

Zadnji cvet "padel" je na tla, kjer mu je mesto...Tam, kjer mora ostati; bo ostala. Vendar ne bo dolgo...Kaj vse pa se bo dogajalo "potem"; pa mene ne zanima več..

Občutek, ko ti ženska ne more izprazniti duše; ne more ti jo dvigniti niti tako daleč; kakor seže moj pogled..SE pravi, da se pogled razteza ali pa se je; do postelje in do vrat nazaj-)...

Ljubica...bila si fantastična...Žal nisem jaz tista, ki se je pripravljena "odreči" svoji prihodnosti..za..hm..Zakaj že?..

Za dober seks, za iskrenost, ki ne more zgraditi niti gradove v oblakih; ..To vse nisem jaz..več...Jaz vem kako težko se rešiš teh "spon" v sebi..Pride verjetno tisti čas, ko začutiš, da si na pragu nečesa, kar je večje..Da, se želim prepustiti..In če bom obžalovala ta korak; ga bom..Če bodo posledice; naj bodo..

Vendar ne s teboj..in ne ob tebi. Nikoli!

Skrivnosti "sobe" so polne tihih "laži". O tem; kdo ljubi koga; zakaj ga ljubi; užitki..Dogaja se; ali pa se; samo JE...Kako težko se je upirati skušnjavam..Beseda "borba v meni"; blago označuje; stanje v katerem smo se znašli ..DA, DA; VSI...

Ko ženska nosi tisti magnetizem v sebi, ki vleče; in na drugi strani; bi se "dajalo", da prav tako; vse bi se "dajalo", da bi telo zaživelo; se obarvalo..NE, pregoreti moraš v občutkih..Zaznaš pa na koncu nič drugega kot pa..poželenje..Telo drhti; ah, da; uf..Ko jo gledam; ko ji rečem; ..Ne, ne hodi pred menoj takšna..PROSIM..

Saj ni važno; kakšna je resnica; tudi laži niso pomembne..Tukaj, ne; Srcu ne moreš lagati..Vsaj jaz ne..Čuti se tisti konec v začetku, ko me poboža in spremlja vsak moj gib; vsak moj izraz...Vse besede ostanejo v zraku, ko me sprašuje; " Kaj se dogaja s teboj"?..Kje si...

Ni me več; tukaj; v tej sobi. Pristotno je telo; glava ter srce stanujeta drugje. Lomijo se sence obraza, ki jih svetloba vzema..Ne morem več! In tudi lagati ne morem..Nisem pripravljena prevzeti tiste odgovornosti, ki jo prinaša ta "soba".Vsaka zabava se začne; brez "glave" ali pa se morda vmes spreminjaš..ali pa vidiš življenje malo bolj "odprto"..

Tisto "razbijanje", ki ti ga narekuje strce; ali pa pogledi, ki jih ne morem odmakniti od njenega telesa...niso minljivi.. Kolena "še" vedno doživijo "upad"..Ostal pa bo samo večer, ki bo "minljiv". Pozabim na vse nočne vožnje. Zdaj želim korake proti obali; ne več v ostre čeri, ki me butnejo v svetove, ki jim tako ali pa tako; nikoli nisem želela pripadati. Kako pravzaprav narediš "slovo" ali pa ne pustiš za seboj tisto sled, ki te zasleduje? V trenutku, ko imaš drugačne želje..Močnejše in ko srce ne dovoljuje nič drugega..kot pa to, da vidim odtise njenih stopal na "razmočeni" obali in sebe, ki hodim; ZA NJO...

V letu; v vprašanju; v dotiku; je resnično to, kar meni predstavlja; življenje. Nehajva igrati igro; brez meja, kjer se čustva med seboj vojskujejo. Le kakšna se lahko "še" ustvarijo? Za njenim srcem...moje nikoli ne bo umiralo. Zakaj lagati? Sebi ali pa njej? S prsti se "dotaknem" ter "položim" karte na mizo..Nobena jih ne obrne, ker naju ne zanima; kaj je zapisano v "sobi", ki jo lahko imenujemo; usodno "križanje"..

Lepo diši; njena koža v mojih dlaneh..Kako "dobra" postaja. Občutim jo; kot razliko v času, ki ne obstaja; veliko skrivnost, ki se pripravlja na spremembe..Jaz pa sem "že" v spremembi, ljubica..

Vse se "ve"; samo izgovarja se "ne"...

Namesto mojega teksta; BI; gledali; BI; občutili; SLIKE..Vsako besedo, ki jo bom zraven pripisala; bo odveč. To mi roji po glavi; to BI; seveda; kdo pa ne bi...Pa me prime; in me mine; pa spet tako; dokler se v glavi ne naredi "popoln" krog, ki omogoča več kot samo; gledanje SLIK, ne..

Nimam nič proti temu, da me "samo" danes to zvije; v klopčič..Ne, v obliki spominov ampak, če samo zaprem oči; vam povem, da se kar znajdem sredi vsega tega "vrtiljka" ali pa nore predigre; ki ji sledi; igranje.-)...

Ne morem nič dodati..Grem malo vode spit.-))...

Za njenim hrbtom; bi se s poljubi sprehajala...Gor in potem dol..In ni dobro, da ostane v takšnem položaju..Če pa ji malo bolj "raztegneš" noge..počasi..pride pa do sledečega rezultata..

Pripravljeni smo vsi..-)..Vsaj do zdaj bi že lahko bili; aperitiv smo si postregli-)..ampak nismo pa se "še" čisto izgubili v njej; ali pa povsod...

Adijo pamet; tukaj pa je "še" tako ne-zdravo življenje; ZDRAVILNO..Z dušo naprej; srce ne more počivati..Črpalka tako močno "utripa", da kaže; slow dawn;

JA, JA; zdaj..delati...Kdor bo pač "uspel" rezalizirati; ali pa dodati v slike sebe; bo danes na konju..Mo2dra; bo zadevo temeljito "premislila"; abstinenca je včasih prehuda; ampak takrat gre človek še na "dieto"; in potem se zaveže še k "celibatu"..PIP - slika v sliki varianta...

Ne morem si pomagati; to se dogaja v moji glavi. Spustila sem vam samo insert-ič, ki se meni "rola-rola"; ..potem pa se "naslonim" nazaj; in se znajdem popolnoma drugje..S tako skulirano glavo; ali pa samo pogledom v nebo...

Katere "kuglje" boste pa vi danes metali?..Ali bodo "puščice" ali pa samo dobro napnite svoje "loke"; ampak ne "mižati", ker potem lahko celo "grešite"..Mislim reči; "zgrešite"..

Pogrešam; SEBE V NJEJ; njo; V MENI! Kratke besede, se izgubljajo kot minute, ki ne nehajo teči. Ustavlja se čas. V času pa začutim, da lahko potonem v sebe; in začutim prav vse dejavnike; tistega okolja v katerem se nahajam.

Včeraj sem opazovala tiste velike "modre ptice", ki me spominjajo na galebe. Spominjajo me na sanje, ki imajo sence. Pogledi govorijo. Usta molčijo. Srce miruje. Stanje breztežnosti. In če samo za trenutek zaprem oči; DIHAM. Kakšen občutek je to? 

Potonem; zajamem zrak; in se potopim nazaj. Pride čas, ko bo morala glava ostati na površju. Plavanje proti vsem tokom, ki jih spoznavaš sproti. Neverjetno! Če pustiš, da se energija določenih ljudi; zadrži na tebi; tudi, ko njih ni več ob tebi..Si pogumen, ker jih čutiš; še davno potem, ko njih ni več; v tvoji bližini.

Saj nimam nič proti "zraku", "dihanju" ali pa zgolj "oživljanju". Od nekdaj ali pa vsaj po novem me imenujejo; katalizator!

Grem se malo "sfiltrirat", da bom lažje obula tiste čevlje, ki me čakajo v kotu; in vmes se bom, seveda, spogledovala tudi z novimi; čevlji-)...To samo zato, da bom uživala; delaj prijetno z koristnim.

Lebdenje; to je beseda za danes...ČISTO LEBDENJE...

 BI..

Kdo pa ne bi čakal, da bo osvobojen, če čuti, da ima zvezane roke?  Prekleto, kako dobro "zanič" dan je bil včeraj. In jaz PONOVNO ne morem reči, da sem bila jezna, žalostna, "razžrta" do znotraj; Edino ena stvar pa je bila,da sem bila;  brez moči; brez najmanjše možnosti, da se smejem  - GLASNO-)..

In NE; 100x; NE BOM BEŽALA! Tokrat ne. Tudi puške ne bom vrgla v koruzo. Mislim, da bom samo ubrati drugo pot. Lažjo. Prav ste prebrali!

In katera POT  je lažja, od te po kateri hodim zdaj? Sem povedala, da ne glede na to; v kako težko situacijo se spravim; pozabim uživati; -)..Do zdaj...

Glejte,  mo2dra; spet se bo "nevarno" približala plesišču:.A sem vam povedala, da jaz sploh nikoli nisem toliko plesala kot to počenjam; VEČ kot očitno; ZDAJ.-)...In me ne moti, če to počenjam sama. Prav zares! Ali pa "primem" mimoidočo" in jo povabim na oder. Lahko je tudi moški. Skratka;

 Ko bo želela korak; proti meni; bo pristopila; ali pa se bo odmaknila; jaz bom plesala naprej..Vsak je svoje sreče kovač. Mora biti. Možnost izbire; vedno in povsod. Lahko bi napisala roman na to temo; vendar vsak ve za sebe; kaj je najbolje. In če ne veš; SMOLA, ne.

Izjava včerajšnega dneva:Sama hoče, da trpi. Bolje bi ji bilo, če bi bila z menoj!..Res pa je, da so okoliščine preveč "zamašene", da bi karkoli priteklo ven..Ampak lahko pa vam povem, da curlja..močno..neslišno...ampak, ko bo meni dano, da vse to vidim, slišim..

bom začela..

 

plezati; na vso moč; VEDNO!..ampak življenje; mi smo tukaj in sedaj; prilagodimo se času; ker ta sigurno ne bo čakal; večno..da nas nekdo objame; ali pa poljubi...A veste kaj vse mi sedaj ne "roji" po glavi? Si sploh ne upam povedati..Do konca...

Kaj pa vi; ste danes okey?..Sonca ni..ampak iskre v očeh bi pa že morale biti..

Se spominjate, ko sem rekla, da je potrebno vsak dan narediti nekaj novega;norega; nenavadnega..Kako lepo je slišati, da te nekdo zjutraj pokliče in joka v telefon; od presenečenja..Zanimivo! Seveda; spet smo delali "norčije"; po moje. ČUDOVITO!

 

 

 

Zdaj vem, da malenkosti; so svetovne. Ko ti nekdo  izreče tisto besedo; HVALA, ker SI..Božanski občutek; pa deklica sploh ni "drugačna"..

 Lekcija št.1;

Veliko je v odločitvah. Če imaš "dosti" pameti, se odločiš pravilno; če pa malo "greš s poti" potem se ti zgodi, da te lahko v odločitvi; povozi čas ali bolje rečeno; postane odločitev "zastarela".

Kar pomeni, da je nisem sprejela v pravem trenutku ali da sem predolgo odlašala.

Kaj za hudiča nam je za narediti?

Sanje (mimoidoče) blogarke; mo2dra; To bo verjetno "satira" v nasprotujočih dejstvih; oblika - "gazela"...

Bolje bi bilo, če bi se preselila; v eno kolibo; uživala sonce; pogled na gore; srečala NIKOLI; drugega; kot pa samo; živali. Gojila OVCE; in tako naprej...do konca...

Plosk, plosk; mo2dra; odlično; NO, naprej..

Ples v dežju; Sanje št.2 

Privoščila bi si "hladne" užitke in na njih plesala v dežju; NON-STOP. Vedno, ko greš z ramo ob rami; z nekom; si želiš doživeti; ples v dežju. In vprašanje je, če je BOLJE biti v svojem svetu, kjer se zavedaš vseh "tušev" ali pa "namakalnih " sistemov, ki udarijo ven; iz lastne greznice; ker sam rineš v stvari; za katere bi bilo bolje, če jih; vedela NE BI; ali pa bi bila samo; opazovalec z daljnogledom...Zadeva je "simpl", če bi si jaz lahko "zamašila" ušesa ali pa dobila "grozna" očala; z veliko dioptrijo.

Sanje št. 3

Privoščimo si "SKOKE NA GLAVO"; predvsem "ZDRAVE", ki bodo ublažili udarce; in bomo pristali na "mehko"...Histerija; pa nastane verjetno od udarca. Ali ni bolje skakati nekam, kjer veš, da bo dobra podlaga?

Ups; mo2dra; ti padeš tako dobro vedno na "ploh" varianto, da sploh ne veš; kako izgleda skok "na mehko podlago".-)

Koga briga nadaljevanje; naj le bere; to enosmerno vožnjo; po "močvirju"...

Če me bo kdo vprašal; "Kje je pa vera, mo2dra?"..Že cel dan "tavham" bisere; pa vam povem, da je vsa umetnost, če ostanem, kar na "dnu"; Razgled je lepši, kakor pa na površju..Koga še zanima "dihanje"?...Tam je preveč sonca in vse,kar se odbija od gladine; so kristali, ki pa so tako "megleni", da skazijo še tiste dobre poglede, ki nam bi jih načeloma "bolje" omogočal; DALJNOGLED...

Moj dan je prečudovit; sicer zelo "blag" ampak destruktiven; v nulo.Sonce je še vedno; na strani; ah, danes imejte prednost vi..Jaz samo tečem; v nasprotja!