Kdo ve kaj je "Kajlimino(u)ge"?

MATEj

V prestolnici našega naroda sneži že od jutra, sicer se je tekom dneva sneg vseskozi tudi topil, a zdaj se je ohladilo in ga je iz minute v minuto več. White Easter ...

Še več fotografij zasneženih praznikov si poglejte na portalu zurnal24.si.

Marsikdo se pritožuje nad tokratnim snegom, češ zdaj ni več čas za sneg. In kako je bilo lani? Teden dni pred veliko nočjo smo imeli v Ljubljani 30 centimetrov snega. Preverite tukaj.

MATEj

V Ljubljani takole od jutra kar močno sneži. Po podatkih agencije ARSO je podobno po vsej Sloveniji. Na Gorenjskem so plužili že navsezgodaj. Meja sneženja naj bi se čez dan sicer dvignila, a to ne bo zadnji sneg za te praznike.

MATEj

P. S.: Lepe praznike pa vam zaželim, ko pofotkam naše pirhe, potice, šunko ...

Jaslice po ljubljanskih cerkvah so letos res lepe in vredne ogleda. Dodajam nekaj fotografij iz cerkve na Viču. Žal ni bilo prave možnosti, da bi fotoaparat postavil na trdno površino, tako da imam bolj malo dobrih fotografij. Lahko pa na kratko opišem zakaj so viške jaslice letos nekaj posebnega: so v petih nivojih - spodnja dva predstavljata pomlad (upodobljena je viška cerkev) in poletje (upodobljen je križ nad slovensko obalo), osradnji del so jasli s sveto družino, zgornja dva dela pa predstavljata slovensko alpsko okolje v jesenskem in zimskem času. Žal pa sem v četrtek, ko sem se potikal po Stari Ljubljani in si šel pogledat jaslice v Stolnico in k Frančiškanom, doma pozabil fotoaparat. V stolnici imajo letos čisto nove jaslice - res lepe; pri Frančiškanih pa so klasične in prav tako vredne ogleda. Bo pa še čas za ogled jaslic in fotkanje, saj bodo po cerkvah vse so svečnice. Sam sem sicer že kar malo potrt, saj se božični prazniki spet prehitro iztekajo (to je pa tako, če preveč delaš?!).

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Začel se je veseli december, v nedeljo je na adventnih venčkih zagorela prva svečka, v prestolnici našega naroda pa so sinoči zagorele božične luči. Na Prešernovem trgu se je na prireditvi Ljudje, prižgimo luč zbrala na moje presenečenje zelo, zelo številna množica, ki je nestrpno pričakovala prižig lučk na doslej največji božični smreki v Ljubljani ter lučk na stavbah, na grajskem griču,... z bučnim aplvzom pa je pozdravila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je na zanj tipičen način pozdravil ljudi ter prižgal luči. Čaroben mesec se je tako vendarle začel tudi v Ljubljani, manjka le še sneg. Dodajam nekaj fotografij, ki sem jih posnel nekaj minut po prižigu luči, kvaliteta fotk sicer ni najboljša, a za prvi vtis o vzdušju praznikov vendarle bo, naslednji korak pa naredite sami in pridite v prestolnico našega naroda.

Mimogrede: včeraj sem bil na vezi s sorodniki v Toronto, kjer pa že imajo bele praznične dni, pravo zimo, le na cestah je težava zaradi poledice. Bom skušal zvrtat kako aktualno fotko Toronta. Pe ša to: naslov za ta članek sem si sposodil iz naslova ene najlepših božičnih skladb It`s beginning to look a lot like christmas Johnnyja Mathisa - obljubim, da še ta teden objavim seznam najlepših božičnih skladb in lahko si jih boste poiskali tudi vi.

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Tudi v mrzli jeseni cvetijo vrtnice. Tole fotko sem posnel pred nekaj dnevi, po jutranji slani. Če se jo pogleda v originalni velikosti, se prav lepo vidijo kapljice.

MATEj

Pravkar v žurnalu24 berem, da bo šentviški predor odprt šele čez devet mesecev: junija prihodnje leto. Potem ko se je mesece govorilo, da bo to še to konca letošnjega leta. Groza! Zadnjih nekaj mesecev je bilo stanje na zahodni in severni obvoznici ter Celovški cesti nevzdržno. Pometa je iz leta v leto več, odprtje povezave obvoznice z gorenjsko avtocesto pa se še kar prestavlja! Pred tremi tedni sem za pot od Brda do Črnuč potreboval uro in 40 minut! In očitno se bo to še dogajalo: "vsaj" še do junija prihodnje leto.

MATEj

Tale vikend kot kaže ne bo pravi za izlet po naši domovini: kislo, oblačno in deževno vreme se še kar nadaljuje. A prejšnji konec tedna je bilo več kot lepo. Pot na Kaninsko pogorje me je vodila mimo Kranjske Gore in skozi zamejstvo (Trbiž, Rabelj) ter mimo Loga pod Mangartom do Bovca. Tako želim opozoriti na res lepe, a skrite kotičke našega narodnostnega ozemlja: na Rabeljsko jezero pod prelazom Predel. Le vzemite si kdaj čas za obisk skrite dolinice, kjer lahko v miru preživite krasen dan, ter se s prelaza Predel ozrite proti Triglavskemu narodnemu parku!

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Včeraj sem planinaril in raziskoval na Kaninskih podih (za potrebe diplomske naloge). Bil je res krasen, topel in sončen dan na nadmorski višini nad 2000 metrov nad morjem. Kaninsko pogorje je res pravi raj za nas krasoslovce in geografe: lašti, žlebiči, kotliči, brezna, škraplje, skednji, melišča, okno, obroč mejnih gora,... Je pa res, da Kaninski podi (podi - visokogorska kraška uravnava) niti slučajno niso "uravna", so kar pošteno razbrazdani, razčlenjeni in razgibani. Marsikdo bi rekel: sama skala! A se splača povzpet s kabinsko žičnico na Kaninsko pogorje in jo mahnit nekam povprek po pogorju. Ni za "vikendaške pohodnike"!

Lašti z žlebiči (zgoraj); kotlič (spodaj).

Spredaj Kaninsko pogorje, v ozadju osrednji del Julijcev s Triglavom (zgoraj); koča Petra Skalarja nad Kaninskih podih s Konjcem, v ozadju dolina Soče (spodaj).

Kaninsko podi z Malim dolom (zgoraj), Kaninsko podi z Velikim Kaninom v ozadju (spodaj).

Po označeni planinski poti (ob pomoči zajel in klinov) spust nazaj na Kaninska smučišča in še enkrat pogled proti Prestreljenikovemu oknu (zgoraj).

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Včerajšnje divjanje narave je res da povzročilo ogromno škode, zahtevalo je tudi smrtne žrtve; a potočki in rečice niso vselej romantične, niti ne vsakdanjik tistih, ki živijo ob vodi, ki običajno sicer romantično žubori in sprošča okolišk prebivalce po napornem delovnem delu; sem in tja pa voda pokaže svojo moč. Tako so včeraj številni v živo, drugi pa smo preko malih ekranov spremljali erozijsko delovanje vode, ki že miljone let ustvarja rečne doline, grape, soteske,..., pač počasna, romantična, če znova uporabim ta izraz, npr. Sora, si takšna ni ustvarila svoje doline - ustvarjajala jo je oz. jo še, kot smo bili priča včeraj, ob hudourniških vodah, ki se zgodijo na vsakih nekaj deset, morda sto let. Nekateri se že sprašujejo: kdo je kriv? Takole pravim: na naravo ne moremo vplivati, delno se sicer že da regulirati vodotoke, a ob takih količinah vode tudi vzorno urejena struga ne ustavi razdiralne moči vode. Vsakdo ki živi na takšen območju, se mora zavedati možnosti takšne katastrofe, možnosti da lahko ostane brez strehe nad glavo. Logično bi bilo, da bi bile po takšnem razsulu slovenske zavarovalnice v skrbeh, saj bi morale toliko ljudem izplačati ogromne premije; a se bojim, da so le redki ustrezno zavarovali svoje premoženje. Če živiš na območju poplav ali hudourniških tokov (vemo kje ta območja so!), moraš biti zavarovan! A kako se že reče: po toči zvoniti je prepozno. Zdaj bo kriva država, če ne bo pomagala. Seveda lahko pomogamo tudi mi, na RGL-u že poteka humanitarna akcija, prisluhnite frekvenci 101.2 in slišali boste kako lahko narediit nekaj dobrega.

MATEj

Končno lep sončen dan! Torej je bil končno čas za pohod na Viševnik. Priznam, da sem zaradi slabe kondicije in slabih pljuč komaj prilezel na vrh, a mi je uspelo. Moj prvi dvatisočak!

Gre za goro nad Pokljuko. Štart je na Rudnem polju (cca 1350 m.n.v.), od koder se po gozdni cesti sprehodimo do pokljuških smučišč, nato pa ob njih strmo v breg (kjer že pošteno dihamo), po približno 50 minutah hoje smo na pol poti in začno se odpirati razgledi na vse strani neba. Vrhunec le teh pa na vrhu (2050 m.n.v.), na Viševniku. Zaradi pogostih kratkih postankov namenjanih počitku in fotkanju (naredili smo 95 fotk), smo vrh dosegli v uri in 45 minutah.

Na pol poti navzgor se odpre pogled proti jugu oz. proti Bohinju ter dolini Bohinjske Bistrice (zgoraj). Ko uzreš vrh Viševnika, se že lažje diha (spodaj).

Pogled z Viševnika proti izhodišču na jugovzhodu - gozdnati Pokljuki (zgoraj). Vrhunec razgledov z Viševnika je pogled proti severozahodu na našo najvišjo goro - Triglav (spodaj). 

Še pogled z Viševnika (ki ga je na tako krasen dan, kot je bil danes okupiralo trume pohodnikov) proti zahodu oz. proti Toscu in Kanjavcu (zgoraj) in proti severu oz. Rjavini (spodaj). In ko se naužiješ razgledov in sonca, sledi še uro dolg spust na Pokljuko.

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Se še spomnite kako je pred meseci grozil z odprtim gobcem? Zdaj se je vrnil in znova grozi s svojimi čekani: belodlaki pritlikavi tiger ("catus smallus blancus"). In v Ljubljani znova ni varno! Bodite na preži!

MATEj

Včeraj je soseda prinesla vrečo lisičk. So bile prav super (z jajčki) za današnje kosilo. Pa sva se to popoldne z bratom še sama podala v gozd, seveda po lisičke. In ker sva daleč od pravih gobarjev, sva kar hitro obupala. No, nekaj se jih je le našlo, če ne za drugega za tihožitje.

In, da bi bilo popoldne še bolj nenavadno, sva fotografirala še tihožitje iz sveže nabranih hrušk!

MATEj

Danes mi jo je zagodlo vreme! Res sem se želel podati na Viševnik. Sicer mi je ljubše Pohorje (je pač bolj položno), a enkrat pa le moram peš doseči dvatisočak! Držimo pesti, da bo prihodnji teden vreme bolj naklonjeno planinarjenju: tako znova načrtujem Viševnik (pravijo, da najlažje dostopen slovenski dvatisočak) in nato še izlet z avtom po Grossglockner Hochalpenstrasse. Danes tako dodajam le fotoutrinek s pohodne ture po Pohorju iz prejšnjega tedna - res krasni lokvanji z Ribniškega jezera.

Če je še niste videli, fotozgodba s Pohorja izpred nekaj dni s klikom sledi...

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!

Še ne veste kako aktivno preživeti vikend? Vam gneča na obali ter na cestah proti morju ne diši? Le zakaj ne bi izkoristili proste nedelje za izlet na Pohorje. To nedeljo (5. avgusta) se na Rogli dogaja t.i. Pašni piknik (zabava, jedača, pijača,...). In kar je najpomebneje: Rogla je idealno izhodišče za pohorske peš ture. Tu so tri ideje:

- za tiste, ki se v slabši formi: z Rogle se odpravite proti Lovrenškim jezerom (dobra ura nenaporne hoje v eno smer) in se po isti trasi vrnite nazaj na Roglo (sledite oznakam za PP3)

- če ste v malce boljši formi: z Rogle se opravite proti Lovrenškim jezerom (sledite oznakam za PP3), od tam se spustite proti Koči na Pesku, od slednje sledi vzpon nazaj na Roglo (približno tri ure hoje)

- če ste v dobri formi (ali vsaj mislite, da ste, tako kot sem to mislil sam): z Rogle se odpravite proti Lovrenškim jezerom in nadaljujte pot proti Jezerskemu vrhu z Ribniško kočo in Ribniškim jezerom (sledite oznakam za PP3 oz. PP4) - za ta izlet si vzemite vsaj sedem ur (v eno smer je slabe tri ure dokaj naporne hoje)

Sam sem to sredo naredil zadnjo od omenjenih treh tur...

Rogla - 1474 m.n.v. (zgornja slika); Lovrenško barje z jezerci - 1529 m.n.v. (spodnja slika)

Na poti od Lovrenškega barja se čez planjavo Planinka (zgornja slika) spustimo proti prevalu Šiklarica (1300 m.n.v.) in se nato vzpnemo na Jezerski oz. Ribniški vrh (1537 m.n.v. - najvišja točka Pohorja), s katerega se nam odpira pogled proti Dravski in Velenjski dolini ter pet minut oddaljeni Ribniški koči (spodnja slika).

Pod Jezerskim vrhom, na katerem je spomenik NOB, leži Ribniško jezero, trenutno s prekrasnimi lokvanji (spodnja slika).

Mi smo preživeli krasen dan na Pohorju, verjamem da ga boste tudi vi!

MATEj

© Kakršnakoli javna uporaba fotografij s te spletne strani brez dovoljenja avtorja ni dovoljena!