20. november - Dan slovenskih splošnih knjižnic

20. november je dan, ko knjižnice praznujejo. Tega dne se knjižnice še posebej potrudijo, da zanimivo promovirajo svoje dejavnosti.

Pobudo za praznovanje je pred leti dala Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Njihov namen je povečati prepoznavnost splošnih knjižnic v slovenskem prostoru. Prav tako želijo knjižnice opozoriti slovensko javnost na pomen knjižnic pri širjenju bralne kulture, pridobivanju novega znanja, izmenjavi informacij in kulturnih dobrin.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto tudi letos vabi na prireditve ob počastitvi Dneva slovenskih splošnih knjižnic.

Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, ki pripravlja republiške smernice programa, skuša povezati vsa in vsakršna prizadevanja v Sloveniji, da bi mladi (več) brali. Program gibanja uresničujejo mentorji po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji. Pri njihovem delu jim stojijo ob strani društva in zveze prijateljev mladine.

Sodelavci Bralne značke so:

• strokovnjaki s področja mladinske književnosti in literarne didaktike
• mladinski knjižničarji splošnih knjižnic in šolski knjižničarji
• Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice, enote Knjižnice Otona Župančiča
• Slovenska sekcija IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost)
• Bralno društvo Slovenije
• Društvo slovenskih pisateljev
• Društvo slovenskih založnikov
• revija Otrok in knjiga (strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev)
• založbe, knjigarne

V skladu s programom se Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS občasno povezuje tudi z mediji ter drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami (gledališči, muzeji, kinematografi ipd.).

Program Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS temelji na več kot 40-letni tradiciji. Ker pa je njen osnovni cilj razvijati bralno kulturo, torej širiti ljubezen do knjig, so mentorji bralne značke in bralci po vsej Sloveniji ves ta čas iskali in razvijali različne metode in oblike dela, ki so jih povezovale in spodbujale in s katerimi so dosegali najboljše uspehe. Bralna značka ni bila nikoli poenotena: po zgledu prve, Prežihove bralne značke, so nastajale nove in nove - imenovane po različnih slovenskih pesnikih in pisateljih, vsaka nekoliko drugače organizirana in umeščena v svoje okolje. Razlikovali so se bralni seznami, razlikovala so se srečanja mentorjev in bralcev med šolskim letom, različna so bila tudi preverjanja prebranega ob zaključku leta, pa slavnostne podelitve, pa še kaj ... Širil se je krog bralcev, bralna značka je zajemala vse več starostnih skupin in se selila tudi med Slovence, živeče izven Slovenije. Z razvojem so nekatere razlike začele izginjati, zato pa so nastajale nove in nove. Bralna značka je torej ves čas odprt prostor za srečevanje vedno novih idej ljubiteljev knjig, ki bi želeli v čarni ris branja pritegniti čim več novih somišljenikov ...

Več lahko preberete na njihovi domači strani < http://www.bralnaznacka.com/ >

PO LETIH:

PO MESECIH V LETU 2008:

DESETNICA

Nagrada je bila ustanovljena leta 2004 v okviru mladinske sekcije DSP, podeljena je vsako leto maja za izvirno slovensko mladinsko delo, ki je nastalo v zadnjih treh letih in ga je napisal član DSP. Pokrovitelj nagrade je založba Prešernova družba iz Ljubljane.

Nagrajenci: 

2004 - MATE DOLENC: Leteča ladja

2005 - SLAVKO PREGL: Usodni telefon

2006 - JANJA VIDMAR: Zoo (zmagovalka)

2007 - BINA ŠTAMPE ŽMAVC: Živa hiša

GRUMOVA NAGRADA

Nagrada za najboljše dramsko delo.

Nagrajenci: 

1979 - DANE ZAJC: Voranc 

1980 - DUŠAN JOVANOVIĆ: Karamazovi 

1981 - RUDI ŠELIGO: Svatba 

1982 - DRAGO JANČAR: Disident Arnož in njegovi 

1983 - DOMINIK SMOLE: Zlata čeveljčka 

1984 - TONE PARTLJIČ: Moj ata socialistični kulak; RUDI ŠELIGO: Ana 

1985 - DRAGO JANČAR: Veliki briljantni valček 

1986 - DANE ZAJC: Kalevala 

1987 - JOŽE SNOJ: Gabrijel in Mihael; IVO SVETINA: Biljard na Capriju 

1988 - SERGEJ VERČ: Evangelij po Judi 

1989 - DRAGO JANČAR: Zalezujoč Godota 

1990 - DUŠAN JOVANOVIĆ: Zid - jezero 

1991 - MILAN JESIH: En sam dotik 

1992 - IVO SVETINA: Vrtovi in golobica 

1993 - EVALD FLISAR: Kaj pa Leonardo? 

1994 - DUŠAN JOVANOVIĆ: Antigona 

1995 - DRAGO JANČAR: Halštat 

1996 - IVO SVETINA: Tako je umrl Zaratuštra 

1997 - / 

1998 - MATJAŽ ZUPANČIČ: Vladimir 

1999 - ZDENKO KODRIČ: Vlak čez jezero 

2000 - ROKGRE: To

2001 - ZDRAN HOČEVAR: M te ubu!; MATJAŽ ŽUPANČIČ: Goli pianist ali Mala nočna muzika

2002 - O. J. TRAVEN: Ekshibicionist

2003 - MATJAŽ ŽUPANČIČ: Hodnik

2004 - EVALD FLISER: Nora Nora

2005 - MATJAŽ BRIŠKI: Križ

2006 - MATJAŽ ZUPANČIČ: Razred

2007 - DRAGICA POTOČNJAK: Za naše mlade dame

Nagrada se podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, podeljujo jo Društvo slovenskih pisatejev.

Nagrajenci:

1986 - NIKO GRAFENAUER: Palimpsesti 

1987 - VENO TAUFER: Vodenjaki 

1988 - TOMAŽ ŠALAMUN: Mere časa 

1989 - ALEŠ DEBELJAK: Slovar tišine 

1990 - MILAN DEKLEVA: Odjedanje božjega 

1991 - MILAN JESIH: Soneti 

1992 - JURE DETELA: Pesmi 

1993 - KAJETAN KOVIČ: Sibirski ciklus 

1994 - SVETLANA MAKAROVIČ: Tisti čas 

1995 - BORIS A. NOVAK: Mojster nespečnosti 

1996 - IZTOK OSOJNIK: Klesani kamni; ALOJZ IHAN: Južno dekle 

1997 - PETER SEMOLIČ: Hiša iz besed  

1998 - DANE ZAJC: Dol dol 

1999 - NIKO GRAFENAUER: Odtisi 

2000 - UROŠ ZUPAN: Drevo in vrabec

2001 - MILAN JESIH: Jambi

2002 - ERIKA VOUK: Opis slike

2003 - BRANE MOZETIČ: Banalije

2004 - CIRIL BERGLEZ: Moj dnevnik priča; JOŽE SNOJ: Poslikava notranjščine

2005 - MAJA VIDMAR: Prisotnost

2006 - JOSIP OSTI: Vse ljubezni so nenavadne; MIKLAVŽ KOMELJ: Hipodrom

2007 - TOMAŽ ŠALAMUN: Sinji stolp

Delova nagrada kresnik je priznanje za najboljši roman preteklega leta. Razglasitev dobitnika je vsako leto na Rožniku.

Nagrajenci:

1991 - LOJZE KOVAČIČ: Kristalni čas 

1992 - FERI LAINŠČEK: Namesto koga roža cveti 

1993 - MILOŠ MIKELN: Veliki voz 

1994 - ANDREJ HIENG: Čudežni Feliks 

1995 - TONE PERČIČ: Izganjalec hudiča 

1996 - BERTA BOJETU: Ptičja hiša 

1997 - VLADO ŽABOT: Volčje noči 

1998 - ZORAN HOČEVAR: Šolen z brega 

1999 - DRAGO JANČAR: Zvenenje v galvi 

2000 - ANDREJ SKUBIC: Grenki med

2001 - DRAGO JANČAR: Katarina, pav in jezuit

2002 - KATARINA MARINČIČ: Prikrita harmonija

2003 - RUDI ŠELIGO: Izgubljeni sveženj

2004 - LOJZE KOVAČIČ: Otroške stvari

2005 - ALOJZ REBULA: Nokturno za Primorsko

2006 - MILAN DEKLEVA: Zmagoslavje podgan

2007 - FERI LAINŠČEK: Muriša

Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije vsako leto podeli nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec. To je priznanje za najboljšo prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja. Podelitev poteka vsako leto v času Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu.

Nagrajenci:

1983 - TONE PERČIČ: Pot v nestalnost 

1987 - ANDREJ MOROVIČ: Prosti tek; RADE KRSTIĆ: Vremenar 

1989 - MART LENARDIČ: Moje ženske 

1991 - VID SNOJ: List in sen; UROŠ ZUPAN: Sutre 

1993 - MATJAŽ ZUPANČIČ: Izganjalci hudiča 

1995 - ALEŠ ŠTEGER: Šahovnice ur 

1997 - ALEŠ ČAR: Igra angelov in netopirjev 

1999 - BARABRA KORUN: Ostrina miline; PRIMOŽ ČUČNIK: Dve zimi 

2000 - ANDREJ SKUBIC: Grenki med

2001 - LUCIJA STUPICA: Čelo na soncu

2001 - PETER SVETINA: Kavarna v prvem nadstropju

2002 - LILI POTPARA: Zgodbe na dušek

2003 - MITJA ČANDER: Zapiski iz noči

2004 - IRENA SVETEK: Od blizu

2005 - STANKA HRASTELJ: Nizki toni

2006 - MAGDA REJA: Ime tvoje zvezde je Bilhadi

2007 - GABRIELA BABNIK: Koža iz bombaža

Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko podeljujejo od leta 1993. Najprej sta jo podeljevala založba Mihelač in časnik Dnevnik, leta 1998 pa je organizacijo, zagotavljanje sredstev ter imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga leta 1998 ustanovili založbi Nova revija in Mihelač.

Nagrajenci:

1993 - DRAGO JANČAR: Razbiti vrč 

1994 - JOŽE SNOJ: Med besedo in bogom 

1995 - DRAGO JANČAR: Egiptovski lonci mesa 

1996 - TOMO VIRK: Ujetniki bolečine 

1997 - MATEVŽ KOS: Prevzetnost in pristranost 

1998 - ALEŠ BERGER: Krokiji in beležke 

1999 - MILAN DEKLEVA: Gnezda in katedrale 

2000 - EDVARD KOVAČ: Oddaljena bližina

2001 - IZTOK GEISTER: Levitve

2002 - VINKO MÖDERNDORFER: Gledališče v ogledalu

2003 - VINKO OŠLAK: Spoštovanje in bit

2004 - GORAZD KOCJANČIČ: Tistim zunaj. Eksoterični zapisi 1990-

2005 - ALEKSANDER ZORN: Smešna žalost preobrazbe

2006 - DRAGO JANČAR: Duša Evrope

2007 - IGOR ZABEL: Eseji I; ALEŠ ŠTEGER: Berlin

Večernico, nagrado za najboljše izvirno leposlovno mladinsko delo (izšlo v preteklem letu), podeljuje Časopisno-založniško podjetje Večer od leta 1997. Predstavniki ČZP Večer nagrado tradicionalno podeljujejo v Murski Soboti na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. Srečanje organizira murskosoboško podjetje Franc-Franc, na njem pa z vsakoletnim simpozijem na določeno temo sodeluje tudi revija Otrok in knjiga.

Nagrajenci: 

1997 - TONE PAVČEK: Majnice - fulaste pesmi 

1998 - DESA MUCK: Lažniva Suzi 

1999 - JANJA VIDMAR: Princeska z napako 

2000 - POLONCA KOVAČ: Kaja in njena družina

2001 - FERI LAINŠČEK: Mislice

2002 - MATJAŽ PIKALO: Luža

2003 - MARJANA MOŠKRIČ: Ledene magnolije

2004 - SLAVKO PREGL: Srebro iz modre špilje

2005 - IGOR KARLOVŠEK: Gimnazijec

2006 - DUŠAN DIM: Distorzija

2007 - IRENA VELIKONJA: Poletje na okenski polici; MAJDA KOREN: Eva in kozel 

Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko podeljuje Mestna občina Celje vsako leto poleti na literarnem večeru v Slovenskem ljudskem gledališču.

Nagrajenci:

1997 - IZTOK OSOJNIK: Razglednice za Darjo 

1998 - ALEŠ ŠTEGER: Kašmir 

1999 - JOSIP OSTI: Kraški Narcis 

2000 - CIRIL ZLOBEC: Samo ta dan imam; MARJAN STROJAN: Parniki v dežju

2001 - MILAN JESIH: Jambi

2002 - MIKLAVŽ KOMELJ: Rosa

2003 - MILAN DEKLEVA: V živi zob

2004 - ERIKA VOUK: Opis slike

2005 - IVO SVETINA: Lesbos

2006 - ERVIN FRITZ: Ogrlica iz rad

2007 - TONE PAVČEK: Ujedanke; TANJA KRAMBERGER: Vsakdanji pogovori 

FABULA