20. november - Dan slovenskih splošnih knjižnic

20. november je dan, ko knjižnice praznujejo. Tega dne se knjižnice še posebej potrudijo, da zanimivo promovirajo svoje dejavnosti.

Pobudo za praznovanje je pred leti dala Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Njihov namen je povečati prepoznavnost splošnih knjižnic v slovenskem prostoru. Prav tako želijo knjižnice opozoriti slovensko javnost na pomen knjižnic pri širjenju bralne kulture, pridobivanju novega znanja, izmenjavi informacij in kulturnih dobrin.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto tudi letos vabi na prireditve ob počastitvi Dneva slovenskih splošnih knjižnic.

Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.

Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Haiku 

Povezava: HAIKU DRUŠTVO SLOVENIJE http://www.tempslibres.org/hcs/index.html

HAIKU PESMI DOLENJSKIH OSNOVNOŠOLCEV O LJUBEZNI
(nastale v šol. letu 2007/2008 na bibliopedagoških urah, pod vodstvom Vladimire Grahek)

Ljubezen je največji
zaklad, ki ga skrivaš
v srcu.

(Aleksander Rostoder, 7. r. OŠ Drska)

Spomladi je lepo,
ko se narava zbudi.
Rodi se ljubezen.

(Maja Padaršič, 5. r. OŠ Šentjernej)

Pomlad se bliža,
vse brsti,
a kje si ti?

(Petra Nedelko, 9. r. OŠ Bršljin)

Ptičica zapoj!
Saj je že pomlad zelena.
Pesem o ljubezni.

(Katarina Mlakar, 5. r. OŠ Šentjernej)

Ljubezen je lepa
kakor cvet,
ki se odpre.

(Mateja Kermc, 7. r. OŠ Škocjan)

Pomlad je v zraku,
češnja cvetoča nad nama,
osupla od ljubezni te joče.

(Melita Novak, 7. r. OŠ Škocjan)

V gozdu kukavica,
nad svetom pomlad,
jaz pa nesrečna.

(Tjaša Pavlin, 9. r. OŠ Bršljin)

Srečna ljubezen
je kot jutranja rosa.
Pride sama.

(Tjaša Bratkovič, 5. r. OŠ Šentjernej)

Srečna ljubezen
je kot svobodna ptica,
ki je vesela.

(Tjaša Bratkovič, 5. r. OŠ Šentjernej)

Na drevesu čepi.
To je pisan slavček.
Kako lepo poje.

(Nastja Maksimović, 5. r. OŠ Vavta vas)

Travna bilka.
Valovi v vetru -
kot ljudje.

(Mirjam Šolar, 7. r. OŠ Šentjernej)

Ljubezen je kot
veter, pride
in gre.

(Aljaž Berus, 5. r. OŠ Šmihel)

Kdor ljubi, trpi,
trpi, ker ljubi,
ljubezensko trpljenje je sladko.

(Domen Kulovec, 5. r. OŠ Šmihel)

Ljubezen je včasih kot
sončen dan, včasih
pa kot deževen dan.

(Kaja Vene, 9. r. OŠ Škocjan)

Glej to naravo,
v njej sem tudi jaz.
Ti si z menoj.

(Melisa Kuletić, 5. r. OŠ Vavta vas)

Zemlja je planet.
So morja, reke in kopno.
Na njej sva jaz in ti.

(Janko Šali, 5. r. OŠ Vavta vas)

To morje šumi.
Mislim samo nate.
Srce se mi smeji.

(Genana Pašalić, 5. r. OŠ Vavta vas)

Ko se ozrem v morje,
se mi zdi, da bom utonila.
Te tvoje oči.

(Špela Šušteršič, 5. r. OŠ Birčna vas)

Barka je mirna.
Ljudje plujejo v sanjah.
Jaz in ti sva kot čoln.

(Azra Adrović, 5. r. OŠ Vavta vas)

Lep je ta sončen dan.
Kdaj se bo končal?
Nikoli - kot ljubezen.

(Špela Šušteršič, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen je zlata
kakor en
lep sončni žarek.

(Katja Jakše, 5. r. OŠ Šmihel)

Ljubezen je žarek,
ki sije na nebu
in v očeh.

(Mateja Šobar, 5. r. OŠ Birčna vas)

Poglej ga,
ponazarja ljubezen,
sončni zahod.

(Klemen Ruperčič, 5. r. OŠ Šentjernej)

Toplina maminega
objema
toplejša je od sonca.

(Anja Cizel, 8. r. OŠ Škocjan)

Ljubezen je slastna
kot kolač, ki ga
speče mama.

(Sabina Turk, 7. r. OŠ Škocjan)

Krka žubori,
trava je zelena.
Jaz sem zaljubljen.

(Gašper Klobučar, 5. r. OŠ Vavta vas)

Ljubezen je kot tok reke,
ki se nikoli ne ustavi.
Ustavi ga lahko le zlomljeno srce.

(Davor Švajger, 7. r. OŠ Drska)

Ljubezen je,
če te potok nežno poboža.
Mokra sem.

(Špela Šušteršič, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do ptice,
ki leti na vse strani.
Svoboda.

(Tea Kump, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do sončnice,
ki se obrača proti soncu -
podnevi.

(Špela Šušteršič, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do čebele,
ki nam med naredi.
Vse je sladko.

(Anita Ahmetaj, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do krave,
ki mi mleko da.
Odžejam se.

(Anita Ahmetaj, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do knjige,
ki me brati nauči.
Veliko vem.

(Anita Ahmetaj, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do dežnika,
ki me skrije pred dežjem.
Suha sem.

(Anita Ahmetaj, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ljubezen do lune,
ki nam sveti ponoči.
Ni me strah.

(Špela Šušteršič, 5. r. OŠ Birčna vas)

Ko poslušam
glasbo, mislim
na lepe stvari.

(Urška Miletič, 5. r. OŠ Šmihel)

Ljubezen je drevo.
Včasih se zlomi,
včasih pa ne.

(Žiga Maver, 5. r. OŠ Vavta vas)

Drevo raste,
a ne v višino,
ampak v globino.

(Barbara Robek, 7. r. OŠ Škocjan)

Drevesa so
skupaj in
se imajo rada.

(Domen Kulovec, 5. r. OŠ Vavta vas)

Pogled mi plava
v mogočno brezo.
Listi so zlati.

(Žiga Maver, 5. r. OŠ Vavta vas)

Šelestenje listov
v jesenskem raju,
spokoj.

(Žiga Žgavec, 9. r. OŠ Bršljin)

Zakaj ga ljubim,
če vem, da je to, kot bi
jedla mušnico.

(Julija Gorenc, 7. r. OŠ Šentjernej)

Kaplja za kapljo,
a ne padajo z neba.
Strto srce joče.

(Tjaša Pavlin, 9. r. OŠ Bršljin)

Ivje pozimi
na drevesu se lesketa.
Samota ubija.

(Klemen Kovač, 5. r. OŠ Šentjernej)

Sneg je,
mrzlo je,
praznina.

(Karmen Lazić, 9 r. OŠ Bršljin)

V tem mrazu
vse spominja me nate,
ne morem več.

(Larisa Florjančič, 9. r. OŠ Bršljin)

Še zadnji cvet
pod sneg se skrije,
odšel si.

(Larisa Florjančič, 9. r. OŠ Bršljin)

Ljubezen gre in
spet pride, je kot
dan, ki se odvije.

(Nejc Gornik, 9. r. OŠ Škocjan)

Kalanov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarji na zborovanju dne 7. novembra 1974 v Ljubljani. Sklad deluje od leta 1984 v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, kjer je tudi njegov sedež. Namen Kalanovega sklada je, da v spomin na delo zaslužnega slovenskega knjižničarskega delavca in vzgojitelja Pavla Kalana pospešuje individualno in skupinsko strokovno, teoretično in raziskovalno delo slovenskih knjižničarjev.

In kdo je bil mož, po katerem sklad nosi ime? Pavle Kalan se je rodil v Radovljici 16. 1. 1900, diplomiral je iz slavistike in romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živel in delal je v Ljubljani, in sicer kot profesor, nato kot bibliotekar v Mestni (zdaj Slovanski) knjižnici, pa kot uslužbenec mestnega glavarstva in dolga leta (1946-69) kot bibliotekar in višji znanstveni sodelavec v NUK. Kalan je bil vodilni strokovnjak za obdelavo knjižničnega gradiva (katalogizacija in delno klasifikacija) in je veliko pisal o vprašanjih katalogizacije in strokovne terminologije. Kot strokovnjak za oblikovanje avtorske značnice je sodeloval na več mednarodnih posvetih o določanju načel za poenoteno pisanje individualnih avtorjev in korporacij. Redigiral je nekaj izdaj Jurčiča in Tavčarja in ljubiteljsko pisal o slovenski glasbeni preteklosti. Za svoje delo na področju knjižničarstva je prejel Čopovo diplomo. Pavle Kalan je umrl 11. 6. 1974.

Prvi Odbor Kalanovega sklada se je oblikoval na seji 21. februarja 1975. Za predsednika je bil imenovan Jaro Dolar, kot člani pa: Marijan Brecelj, Breda Filo, Jelica Jugovič in Miloš Rybar (tajnik). Iz zapisnika odbora razberemo, da je bila prva članica sklada ga. Lea Grabrijan iz Metlike, od knjižnic se je prva odzvala Ljudska knjižnica Črnomelj, Goriška knjižnica France Bevk iz Nove Gorice pa je kot pobudnica ustanovitve sklada obljubila prvi denarni prispevek. Prva razpisana nagradna tema je bila: »Kako najdem knjigo«. Na razpis se ni prijavil nihče, zato ga je sklad ponovil in razpisal prosto izbrano temo s področja knjižničarstva. Prvo nagrado Kalanovega sklada je prejel leta 1977 mag. Jože Kokole za delo »Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji«. Sklad pa je začel z rednim podeljevanjem nagrad šele po letu 1984, ko se je tedanje Društvo bibliotekarjev Slovenije preoblikovalo v pokrajinska društva in njihovo Zvezo.

Kalanov sklad ima individualne in kolektivne člane. Kot individualni člani se lahko v sklad vključujejo knjižnični delavci, kot kolektivni člani pa knjižnice. Včlanijo se lahko tudi druge pravne in fizične osebe. Ob včlanitvi se izpolni posebna članska pristopna izjava. Člani sklada omogočajo njegovo delovanje s plačevanjem letnega članskega prispevka. S skladom upravljata Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in njegov upravni odbor.

Nagrade Kalanovega sklada prejmejo slovenski knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski in mednarodni ravni.
Nagrade Kalanovega sklada se podeljujejo:

• za najboljše strokovne ali znanstvene prispevke v okviru teme, ki jo Kalanov sklad razpiše vsako drugo leto v strokovnem glasilu Knjižnica, in

• za najboljše strokovne ali znanstvene prispevke, objavljene v slovenskem ali tujem strokovnem tisku, v obdobju dveh let pred dnem, ko upravni odbor Kalanovega sklada zaključi zbiranje predlogov za nagrade.

Nagrade Kalanovega sklada se praviloma podeljujejo na strokovnih posvetovanjih ZBDS vsako drugo leto, nagrajenci prejmejo denarno nagrado. Prva nagrada sklada je leta 1977 znašala 5.000 takratnih dinarjev.

Način delovanja sklada določa Pravilnik Kalanovega sklada, ki je bil objavljen v reviji Knjižnica 34(1990)4, str. 134-138.

Vir: http://www.zbds-zveza.si/print.asp?page=/kalan_namen.asp

NAMEN ČOPOVIH DIPLOM IN PRIZNANJ

Čopova diploma in priznanje sta poimenovana po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiju Čopu.

ZBDS podeljuje Čopove diplome kot posebno strokovno in društveno priznanje za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju, ki so širšega kulturnega oziroma družbenega pomena in prispevajo k napredku bibliotekarske teorije in prakse ter za prizadevno delo v okviru posameznih bibliotekarskih društev ali njihove zveze.

Čopovo priznanje podeljuje ZBDS za uspešno temeljno strokovno delo na področju knjižničarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti.

Čopova diploma se podeljuje posameznikom, knjižnicam, društvom ali drugim združenjem, priznanje pa samo posameznikom. Diplomo, priznanje ali oboje lahko posameznik prejme le enkrat, knjižnica ali društvo oziroma drugo združenje pa lahko prejme diplomo tudi večkrat.

Čopova diploma in priznanje se podeljujeta na osnovi razpisa, ki je vsako leto objavljen v publikacijah (tudi elektronskih) ZBDS in razposlan predsedstvom področnih bibliotekarskih društev. Pogoji za pridobitev Čopove diplome oziroma priznanja so opredeljeni v Pravilniku o podeljevanju Čopovih diplom.

Vir: http://www.zbds-zveza.si/cop_namen.asp

Prejemniki Čopovih diplom iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto:

1. Bogo Komelj, 1967
2. Nataša Petrov, 1993
3. Jadranka Zupančič, 2000
4. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2001
5. Marija Maja Medic, 2005
6. Andreja Pleničar, 2007
7. Slavka Kristan, 2007

Prejemniki Čopovih priznanj: 

1. Mojca Andoljšek, 2007

Krajevna knjižnica Dvor

Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice

Brezplačen vpis v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto

KDO LAHKO POSTANE NAŠ ČLAN NA DALJAVO?

• Vsaka fizična oseba, ki je polnoletna, ima slovensko državljanstvo in stalno bivališče v katerem koli kraju Republike Slovenije ter še ni včlanjena v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto.

ŽELITE POSTATI NAŠ ČLAN?

Nič lažjega...

• Natisnite vpisnico in jo izpolnite z velikimi tiskanimi črkami ali vpisnico shranite v WORD in jo izpolnite računalniško, nato pa jo natisnite. 
• Vpisnico obvezno lastnoročno podpišite.
• Vsi podatki na vpisnici so obvezni.
• Naredite fotokopijo ali sken vašega veljavnega dokumenta s sliko (potni list ali osebna izkaznica).
• Fotokopija mora vsebovati stran s sliko in stran s podpisom.
• Fotokopija mora biti jasna, razločna in čitljiva (v nasprotnem primeru vpis zavrnemo).
• Izpolnjeno in podpisano vpisnico ter fotokopijo ali sken osebnega dokumenta pošljite na naslov Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova 28, 8000 Novo mesto, s pripisom BREZPLAČNO SPLETNO ČLANSTVO.

KAJ SE ZGODI, KO PREJMEMO VAŠO POŠTO?

• Preverimo, če je vpisnica pravilno in v celoti izpolnjena.
• Preverimo ali so podatki na vpisnici enaki podatkom na fotokopiji osebnega dokumenta.
• Preverimo identičnost podpisa.
• Vaše podatke vnesemo v bazo članov.
• Računalnik vam dodeli vpisno oz. identifikacijsko številko.
• Vpisno številko vam posredujemo po elektronski pošti.
• Če fotokopija (sken) osebnega dokumenta ni dovolj jasna, čitljiva in razločna, vas o tem obvestimo po elektronski pošti.
• Član naše knjižnice postanete istega dne, ko prejmemo vašo pošto.

KAKŠNO KORIST IMATE OD TEGA ČLANSTVA?

• Gradivo lahko naročate od doma preko interneta
• Ni vam treba zapustiti vašega najljubšega fotelja.
• Nikoli vam ni treba prestopiti praga naše knjižice (čeprav bi pri nas uživali)

V KAKŠNEM PRIMERU PLAČATE ENKRATEN STROŠEK VPISA 7,00 EUR?

• Enkraten strošek vpisa plačate le, če želite koristiti usluge knjižnice v knjižnici (izposoja gradiva, uporaba računalnika...).
• Ob plačilu gre v izdelavo vaša izkaznica, ki jo prejmete najkasneje v 14 dneh v knjižnici.
• Vaša vpisna oz. identifikacijska številka ostane ista.

KAKŠNE VRSTE GRADIVA LAHKO NAROČIM PREKO INTERNETA?

• Preko interneta lahko naročite knjige ali fotokopije.
• Drugih medijev (razen če so priloga knjigi) po pošti ne pošiljamo.
• Ostala pravila glede izposoje gradiva so enaka za vse člane knjižnice.

KAKŠEN JE ROK IZPOSOJE?

• Rok izposoje gradiva ob pošiljanju je 16 dni in ga je možno 2X tudi podaljšati za 14 dni.
• Po pošti poleg gradiva prejmete tudi izpis o izposojenem gradivu in datumu vrnitve gradiva.
• Omejitve glede izposoje gradiva so enake kot za obiskovalce knjižnice.

KAKO JE Z ZAMUDNINO IN NEPORAVNANIMI DOLGOVI?

• V primeru pretečenega roka vrnitve gradiva vas po elektronski pošti obvestimo, koliko znaša strošek zamudnine, ki ga potem nakažete na transakcijski račun knjižnice. 
• Dokler kakršnega koli dolga ne poravnate, ne morete koristiti uslug knjižnice ne fizično ne na daljavo.
• Če dolga dalj časa ne poravnate, ga izterjamo s pravno službo, pri čemer vse stroške postopka nosite sami.

KAKO JE Z NEVRNJENIM GRADIVOM?

• Če gradiva po tretjem poslanem opominu ne vrnete, izvedemo izterjavo na domu, katere stroške nosite sami.
  

Zakoni 

Zakon o knjižničarstvu http://www.antus.si/zbirkahtml/B-1-9.htm
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3370.html
Zakon o obveznem izvodu publikacij http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3606.html

Podzakonski predpisi

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_URED2851.html
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV5163.html
Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV4706.html
Pravilnik o razvidu knjižnic http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_PRAV5318.html
Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV5244.html
Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV5656.html
Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV7044.html
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV6227.html
Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV7116.html
Pravilnik o strokovnih komisijah http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV4516.html 

Drugi dokumenti

Splošni pogoji delovanja slovenskega knjižnega trga http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_DRUG2034.html
Standardi za splošne knjižnice http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/standardi_spl_k_sprejeti.pdf
Sklep o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE2996.html
Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_SKLE3217.html
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_SKLE3851.html
Navodilo za izločanje in odpi knjižničnega gradiva http://www.kp.sik.si/izlocanje.htm

 

Mestna občina Novo mesto http://www.novomesto.si/si/
Občina Dolenjske Toplice http://www.dolenjske-toplice.si/sl/
Občina Mirna Peč http://www.mirnapec.si/
Občina Straža http://www.obcina-straza.si/content/view/5/29/
Občina Šentjernej http://www.sentjernej.si/
Občina Škocjan http://www.obcina-skocjan.si/
Občina Šmarješke Toplice http://www.smarjeske-toplice.si/
Občina Žužemberk http://www.zuzemberk.si/

Cangura http://www.cangura.com/main.php
Buča http://www.buca.si/
Bukve http://www.bukve.net/
Didakta http://www.didakta.si/
DZS http://www.dzs.si/
Franc-Franc http://www.franc-franc.si/
Geonavtik http://www.geonavtik.com/
Goga http://www.zalozba-goga.si/
JuliaDoria http://www.juliadoria.com/
Leposlovje.net http://www.leposlovje.net/
Lisac&Lisac http://knjigarna.lisac-lisac.si/
Locutio http://www.locutio.si
Miš http://www.zalozbamis.com/zen/
Mladinska knjiga http://www.mladinska.com/
Moja knjigarna http://www.mojaknjigarna.com/
Pasadena http://pasadena.si/knjigarna/
Rokus http://www.knjigarna.com/
Ruslica http://www.vecer.com/ruslica/
Sanje http://www.sanje.si/
Svet knjige http://www.svetknjige.si/
Tehniška založba Slovenije http://www.tzs.si/eknjigarna
Učila http://www.felix.si/
Založba Govinda http://www.govinda.si/main.asp/

Bukla http://www.bukla.si/ 
Byte - iskalnik za tuje revije http://www.byte.com/
CNN http://edition.cnn.com/
Delo http://www.delo.si/index.php 
Dnevnik http://www.dnevnik.si/
Dolenjski list http://www.dol-list.si/si/
Finance http://www.finance.si/
Jezik in slovstvo http://www.jezikinslovstvo.com/
Mladina http://www.mladina.si/
Moj pes http://www.mojpes.com/
Odtisi http://www.mladinska.com/tema.aspx?nodeid=3093
Open access journals - iskalnik za tuje revije http://www.doaj.org/
Park http://www.park-on.net/
Pil plus http://www.plus-on.net/?tree=2
Premiera http://www.premiera.si/ 
Revija 2000 http://www.drustvo-dvatisoc.si/revija2000
Revija Knjižnica http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/
Salomonov oglasnik http://www.salomon.si/
Slavistična revija http://www.ijs.si/lit/sr.html
Smrklja http://www.delo-revije.si/