Romanje v Kompostelo 2009

 

interaktivni zemljevid francoske poti

S prijteljicama Andrejo in Marijo se odpravljam v Španijo v Kompostelo (Santiago de Compostela) 11.8.2009 po francoski poti. Z Marijo letiva iz Ljubljane preko Londona na Biarritz v Franciji. V Londonu sva na letališču en dan. 12.8. prispeva v St. Jean Pied de Port. Andreja leti iz Benetk do Zaragoze v Španiji 17.8. in se nama pridruži v Estelli.

Dnevnik Pavla Ipavca: http://camino.2pi.si/homepage  


           

1. dan - Cetrtek, 13.8.2009, ob 15:15

St. Jean Pied de Port - Roncesvalles, 25 km

 

 

Oba poleta sta bila zelo mirna. Na letaliscu v Londonu naju je ogovorila Slovenka, ki naju je slisala govoriti slovensko in se je vracala iz Santiaga. Razveselili smo se druga druge. Ona, ker ze dolgo ni slisala slovenscine, midve pa sva ji bile hvalezne za njene izkusnje s Camina in 4 scipalke, ki nama jih je podarila.

V St. Jean Pied de Port sva prispeli v sredo zvecer, kjer sva imeli rezervirano prenocisce v Auberge le Chemin vers l'Etoile na rue d'Espagne 21, ki je bilo popolnoma zasedeno. Cena prenocisca je bila 12 €, vendar ponoci ni bilo miru. Tudi vecerja za romarje je bila kar draga, 10 €, pa nic posebnega, samo s to dobro stranjo, da se nisva prevec najedli za zvecer Jezik ven.

Za nama je prvih 25 km in to brez zuljev in ostalih tegobDenar!! Se enkrat se je izkazalo, da ima strah velike oci - mlajsi so ostajali za nama, ki so naju med potjo prehitevali. Na cilj sva prisli celo prej, kot je pisalo na smerokazih! Strah me je bilo, ker je bilo priblizno 1200 m vzpona, vendar je slo brez problemov pri obeh. Pot je sla precej casa po asfaltu, potem pa je bila prava gozdna pot z bolj malo gozda, makadam in pri spustu s kar precej drevesi in tako razveseljivo senco. Prvo cetrtino poti je bilo oblacno, naprej pa soncno brez vsakega oblacka. Nekje po polovici poti naju je prehitel slovenski mladenic iz Laskega, ki hodi po Caminu sam.

Gotovo nama je pri vzponu pomagal rozni venec, ki sva ga molili med potjo. 

Cakava do 16. ure, da se odpre cerkveni hostel, kjer imava rezervirano prenocisce (6 € za spanje) in vecerjo za romarje, ki je tu 9 €, strezejo jo pa ob 19. uri. Ob 20. uri je se masa za romarje.

2. dan - Petek, 14.8.2009 ob 16:45

Roncesvalles - Larrasoana, 27 km

V samostanskem zavetiscu smo bili v cetrtek zvecer romarji zelo gostoljubno sprejeti. Je sicer veliko (180 postelj), vendar vse mirno. Ob 22. uri se ugasne luc in zaklene. Ob 6. uri zjutraj se luc prizge in odklene vrata. Zjutraj so nam celo brezplacno ponudili caj in francoske strucke.

V Roncesvallesu je bil meni za romarje okusen. Sestavljali so ga: pasta za predjed, glavna jed so bile ribe in ponfri - zame krompir in solata, za sladico pa navaden, sladek jogurt.

Zjutraj sva startali prvi in dolgo hodili sami. Prvi romarji so naju zaceli prehitevati po tretjini poti. Pot je bila razgibana, ponekod gozdna, ponekod po asfaltu - posebej nama je bilo vroce na asfaltu brez sence. Tudi tokrat sva prispeli pred casom, napisanim na smerokazih. Pri albergu ob 14. uri sva bili med prvimi, vendar sva morali pocakati do 15. ure do odprtja alberga. V albergu niso prevec prijazni, soba za 40 romarjev pa je kar sprejemljiva.

Tezko sva odkrili, kje bova lahko dobili vecerjo. Dogovorili sva se kar v trgovini, da nama pripravijo vecerjo.

Zuljev se nisva pridelali, veva pa za vse misice in sklepe! Premazali sva noge z vsemi mazami, ki jih tako pridno prenasava s seboj, upava, da bo pomagalo!

3. dan - Sobota, 15.8.2009, ob 16:20

Larrasoana - Cizur Menor, 20 km

Danes sva zaceli hoditi ob 6:15 uri. zato je bil prvi del poti hladen in sva lahko kar hitro hodili. Ko sva se priblizevali cilju, kamor sva prispeli ob 13. uri, je bilo bolj vroce, tam okoli 35 stopinj in sva hodili pocasneje Kul.

Danes je praznik Marijinega vnebovzetja, Veliki Smaren (Velika masa), zato sva bili veseli, ko sva prispeli v Trinidad de Arre, da sva prisli ravno na zacetek mase. V cerkvi so imeli velik ekran (plazma), na katerem so predvajali besedilo pesmi in podobe iz Marijinega zivljenja v barvah. Se dobro, da sva bili pri masi v tem kraju, ker je bila na cilju v Cizur Menorju masa ze pred najinim prihodom.

Pred Pamplono naju je prijazna gospa usmerila na pot ob reki Argo, ces da je lepsa kot oznacena pot ob glavni cesti. Najbrz sva naredili kaksen kilometer vec, a je bilo vredno!

V Pamplono sva prisli preko kamnitega rimskega mostu (Magdalenin most). Pot preko mesta se je sicer malo vlekla, vendar je bila prijetna, ker je vodila preko starega dela mesta, parkov ter mestne hise in katedrale. 

V Cizur Menorju sva bili z razliko od Larrasoane zelo prijazno sprejeti. Soba, kjer sva bili prvi (grebe!), je lepo hladna in zelo lepo opremljena. Super so tudi tusi ter prostor za pranje in obesanje perila. Danes sva imeli "ta velko zehto", saj sva oprali vse zivo! Gospa, ki dela v albergu (prenociscu), oskrbi tudi zulje. Nama sicer danes to se ni bilo potrebno, je pa oskrbela moje rame, ki nekaj strajkajo!

Imajo tudi sencen vrt. V mestu naj bi bil tudi bazen. Ko sem se ravno oblekla v kopalke, mi je oskrbnica razkuzila rame in mi prilepile velike oblize, tako da z bazenom ni bilo danes nic!

Menu za romarje je bil dober, samo malo drazji, ker nama niso povedali, da je cena 2 € vec, ce prides jest pred 20. uro.

Zdaj pa cakava samo se na spanje. Marija bo brala knjigo, ki ji jo je na letalisce prinesla Barbara, jaz pa naj bi delala gobelin, ki mi ga Marija prenasa okrog Neodločen. Marija upa, da bo spala tudi ona, kar ji do sedaj se ni cisto uspelo. Pravi, da so na romanju na  boljsem tisti, ki lahko spijo kljub smrcanju!!!

Vsak vecer si pogledava, kje gre prihodnji dan pot naprej, tako da zjutraj v temi ne lutava prevec okrog.

4. dan - Nedelja, 16.8.2009, ob 14:10

Cizur Menor - Puente la Reina, 20 km 

Na cilj sva prisli ze pred 12. uro in pocakali na maso ob 12ih. Ze v Muruzabalu, ki je 5 km pred najinim danasnjim ciljem, kjer sva bili ob 10:45 uri, sva cakali na maso, pa so nama povedali, da je sele ob 12. uri.

Danasnji del poti sva prehodili s hitrostjo 5 km na uro. Cedalje bolje nama gre! Nekateri so nama omenjali, da je kriza 4. dan - bova videli, kako bo z nami naprej, danes sva etapo kar lepo prehodili! Vreme nama je bilo naklonjeno - ves dan je bilo rahlo oblacno. Enkrat je celo zacelo dezevati, pa je hitro prenehalo. Pokrajina je bolj gola in kjer ne zalivajo, je rastlinja bolj malo. Tudi vode je bilo na poti bolj malo v primerjavi s prejsnjimi dnevi, ko je bilo vode na pretek na vsakih nekaj kilometrov. Danes je bilo na 20 km samo po 6ih km mozno naliti vodo pri pipi na sredi vasi.

Na poti so nas spremljali generatorji na veter (vetrnice). Po danasnjem nacrtu poti je bil narisan kar strm hrib Alto del Perdon z visino 790 m. Ko sva z lahkoto prisli na vrh hriba, sva videli, da pravzaprav tak vzpon za naju ne predstavlja problemaPoljub! Tudi sestop je bil manj strm kot na sliki!

Alberg Santiago Apostol v Puente la Reina je vecji kot vecina prejsnjih. Imajo bazen, savno in masaze, pa tudi vecerjati je mozno pri njih, kar ni bilo mozno v vecini prejsnjih prenocisc. Le voda za pranje je tu mrzla, doslej pa je bila povsod topla. Imava razkosje, da je pograd v rahlo ograjenem prostoru in imava kancek zasebnosti! V vseh prenocisih je bil doslej tudi internet za 1€ / 20 minut.

Imeli sva bliznje srecanje s potjo (postavila se je pokonci), ampak ni bilo hudega!

V vcerajsnejm albergu nam je oskrbnica namontirala higienske vlozke v cevlje Smeh (nalepila jih je tudi moskim!) in nama pokazala, kako zavezati cevlje, da ostane v konici cevlja dovolj prostora za prste.

Na tukajsnjem WC-ju za grmom pa talajo tudi jabolka - kar padejo ti na glavo!

Na poti imava zelo veliko dela, kar naprej nekaj isceva, potem pa se najde Marijin svincnik pri meni in moji tableti pod Marijinim vzglavnikom! Jutri se nama pridruzi Andreja in potem bo se vec moznosti za dogodivscine, ko bomo tri romarke v zrelih letih (nad 50!)! Na poti sva med starejsimi romarji, vendar jim kar dobro parirava - kopriva ne pozebe!

5. dan - Ponedeljek, 17.8.2009, ob 14:10

Puente la Reina - Estella, 22 km

Danasnja pot je bila bolj preko mest in ob glavnih cestah. Vode je bilo dovolj. Do kave pa res zlepa ne mores priti, ce ne znas spansko, ali pa sploh ni odprto. Najlepse je hoditi zjutraj. Ko startamo ob 6:15 je se tema, tako da si pomagava z lucko. Proti 7. uri se ze zdani in tja do 9. ure se ni prevroce. Proti koncu etape pa te dni posteno greje in proti cilju se ze najde kak hribcek, da gre zadnje kilometre res tezko.

Danes spiva v albergu Anfas, ki ga vodijo invalidi in zasluzek gre v njihovo korist. Internet je tu zastonj, zato je kar vrsta in bova morali kar hitro koncati. Danes pozno zvecer prispe Andreja. Iz Bruslja se je ze javila preko mobija.

Kljub raznoraznim bolecinam sva prispeli v Estello ob 12:20. Potem htiro pod tus, pranje perila in sedaj internet. Ob 18. uri v albergu organizirajo brezplacen ogled mesta.

Moje rame so iz dneva v dan boljse, noge od obeh pa slabse, vendar zaenkrat ni vecjih problemov Foot in mouth!

6. dan - Torek, 18.8.2009, ob 13:30

Estella - Los Arcos, 21 km

Andreja je srecno prispela v Estello vceraj zvecer, ceprav je slo pri avtobusih za minute. V prenociscu je dobila predzadnjo posteljo, pa se to samo zato, ker sta se dva odjavila in odsla drugam.

Vceraj sva z Marijo prekoracili prvih 100 km,  ostalo je "le" se 680 km. Danes pa sva na 135 km prehojene poti (Andreja 21).

Zacele smo hoditi ze pred 6. uro zjutraj, vendar nas je malo zamudila pot, ker ni bila dobro oznacena pri kraju Irache, kjer je vinski vodnjak (Fuente del Vino).

Do kave danes med potjo nismo prisle, tudi vode je bilo bolj malo. Voda je bila le v kraju Azqueta. Pot gre mimo vseh naselij, tudi rastlinja je bolj malo, tako da nas je sonce lepo grelo! Dobro, da smo zgodaj prisli v Los Arcos in da so nam kar kmalu odprli prenocisce.

Danes je v kraju praznik sv. Fermina. Na ulicah pripravljajo mize za pogostitev. Vsak, ki ima pribor (kroznik, vilice in kozarec) dobi hrano in pijaco zastonj. Govorili so, da imajo tudi oni (v pokrajini Navarri) tek bikov in ne samo v Pamploni. Ob 8. uri zvecer je masa in blagoslov romarjev. Nad portalom cerkve imajo Marijo, kamor priblizno ob 20:30 posije sonce za par trenutkov.

Racunalniki so povsod brez prikljucka za nalaganje slik. Povezava na nekaj fotografij od drugih romarjev s tega podrocja: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf06.html

7. dan - Sreda, 19.8.2009 ob 16:30

Los Arcos - Logronjo, 28 km

Doslej smo etape delale po knjigi Milana Vinceca - Romanje v Kompostelo nekoc in danes, 2007. Ker smo prvih 19 km do Vianne prehodile pred 10. uro dopoldne, smo se odlocile nadaljevati pot do Logronja, to je se 9 km. Malo se nam je vleklo, ker je bilo predmestje in precej asfalta, vendar je z dobro voljo in s slovenskimi pesmicami pot kar nekako minila Foot in mouth!

Sonce vsak dan prej vzide Kul!! Ceprav gremo proti zahodu, ni na nebu prav nobenega oblacka!

Marija zastonj prenasa moj gobelin in svojo knjigo Smeh - Marija pravi, da bi morala dati Jok, ker nimamo prav nobenega casa za taksne neumnosti!

Vceraj smo dobile fizolovo enoloncnico in vino brezplacno - Marija pije vodo, zaradi pravega povprecja Nedolžen, zato smo si za prisparano vse privoscile masazo, ki je neprimerno cenejsa kot v drugih krajih!  Kljub masazi smo uspele se videti zadnji konec teka bikov po ulicah Los Arcosa.

Po masi za romarje nas je zupnik zbral pred oltarjem. Zbrani smo bili romarji iz Slovaske, Nemcije, angleskega dela Kanade, Nizozemske, Poljske, Francije, Spanije in Slovenije. Podelil nam je poseben blagoslov za romarje in nas prosil, da v Komposteli molimo za njihovo zupnijo.

Zgleda, da so iz fizolov pobrali vecino purfla, ker ponoci ni prevec smrdelo v spalnici Zapečaten!

Smo redke srecnice brez zuljev - razen Andrejinih, ki jih je prinesla od doma z ohceti  Presenečen - to je smesko za Aljaza - OOOO!

Se nekaj slikc s te etape si lahko pogledate na povezavi - http://www.santiago-compostela.net/frances/en?cf07.html

8. dan - Cetrtek, 20.8.2009, ob 17:10

Logronjo - Najera, 27 km

V dveh dneh smo prehodile nacrtovane etape za 3 dni, zato smo danes kar lepo crknjene, vrocina je pa tudi ta prava! Dejansko je huje danes kot vceraj - pac normalno za drugi dan peklenskega tempa! Marija je pravi priganjac, goni nas kot vrag polha, potem se pa obrne nazaj in prav nedolzno vprasa: "Ali grem prepocasi?"

Danes je bila za priganjaca bolj Andreja kot Marija, jaz pa krijem hrbet Jezik ven. Malo nas je vrglo iz tira, da smo 4 km (po ze omenjeni knjigi) hodile skoraj dve uri, pa se vrocina takrat ni bila prevec neznosna!

Vceraj smo bile povabljene na zastonj vecerjo, ki jo je pripravil Francoz Remi. Me smo za sladico prispevale nektarine. Bila je cela skupina Francozov (Benjamin, Aleksander, Nicolas, Jean-Alex - mogoce sem enega spustila), ki so poleg nas povabili se vse ostale, ki so bili v tistem trenutku v skupni kuhinji v prenociscu (albergu). Kuhar je bil Remi. Pripravil je makarone z razlicno zelenjavo (zelena solata, paradiznik, paprika, olive) in ovcji sir. Zabeljeno je bilo z olivnim oljem. Bilo je enkratno, ker smo bili vsi po vrsti groznoooo lacni! Vecina nas je pila sangrio, ki je bila prav tako odlicna! Za posladek je bila posebna vrsta melone, ki je tudi zelo okusna.

Med vecerjo je krozil vic (ki pa je resnicen!), da gre Jean-Alex v samostan. Skupina Francozov je hodila za tremi osebami, (mislili so da smo me) in Jean-Alex je trdil, da so tri zenske, ce pa niso, da gre v samostan. Ker so bili trije moski, je potem iskal kaksen dober samostan. Povedale smo mu, da jih je v Sloveniji kar nekaj Nedolžen !

Vecina od tistih, ki smo spali v Logronju, se nas je danes preselila v Najero. Tudi danes nam napovedujejo poseben vecer, o cemer bomo lahko kaj napisale jutri! Jean-Alex je sedel med potjo pred neko cervkijo s pokopaliscem in komentiral, ko smo sle mimo, da isce dober samostan!

Zelo nas veseli dejstvo, da imamo prvic v zivljenju zenske prednost pri tusiranju in WC-ju, ker nas je na romanju v Kompostelo manj kot moskih Pomežik !

Nekaj slikc s te etape je na povezavi: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf08.html

9. dan - Petek, 21.8.2009, ob 16:55

Najera - Granjon, 27.5 km

Danes je bilo "prijetno" oblacno in ker smo ponovno prisle na planirani cilj Santo Domingo de la Calzada ze pred 11. uro, smo jo potegnile naprej do Granjona, se nadaljnjih 6.5 km, kjer smo docakali tudi se sonce Smeh!

V katedrali v Santo Domingu de la Calzada smo videle zivega petelina in kokos kot spomin na zgodbo iz nekega romanja v Kompostelo.

Iz knjige Milana Vinceca: "Pocitka zeljna druzina se ustavi v zavetiscu Santo Dominga de la Calzada. Hcerka lastnika se na prvi pogled zaljubi v sina. Vendar se mladenic za njena custva ne zmeni. Prizadeto dekle se mu mascuje tako, da ga obdolzi kraje. Fanta obsodijo in obesijo. Preden starsa nadaljujeta romanje, se mati poslovi od sina in med molitvijo zaslisi sinov glas. Nemudoma pohiti k sodniku, ki ga najde pri vecerji. Mati mu pove, kaj se je zgodilo. Sodnik ji odgovori, da je njen sin tako ziv, kakor sta pecen petelin in kokos na njegovem krozniku. V tistem trenutku kokos in petelin ozivita in zletita s kroznika. Osupel sodnik odide na kraj obesanja. Fant je renicno ziv. Oprosti ga kazni, kokos in petelina pa odnesejo v cerkev kot dokaz cudeza."

V Granjonu smo naletele na slavje, podobno zegnanju, ker je bila po vasi procesija (me smo jo sicer zamudile). Po vasi je bilo ogromno lepo oblecenih ljudi, ki so vsi navalili v obe vaski gostilni, tako da nismo mogle priti do nobenega menuja za romarje (uspelo nam je dobiti en sendvic za tri) in se edino trgovino z zivili so ze zaprli! Se dobro, da nam obljubljajo skupno vecerjo v zavetiscu v zupniscu. 

Tokrat za spanje nimamo postelj, ampak blazine (nekaj podobnega nekdanjim telovadnim blazinam v soli), ki smo jih zlozili na tla. Tus in WC pa sta najlepse urejena od teh, kar smo jih doslej videli.

Z Marijo sva doslej prehodili 217.5 km (druga stotka!), torej ostane se 562.5 km, Andreja pa je prehodila ze 125.5 km Foot in mouth.

Slikce z danasnjega dela poti: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf09.html

in http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf_10.html

pa se petelin in kokos: http://www.panoramio.com.photo/47166666

10. dan - Sobota, 22.8.2009 - napisano v nedeljo, 23.8.2009 ob 17.30

Granjon - Espinosa, 25 km

Vecerjo v Granjonu so pripravili krajevni prostovoljci s sodelovanjem romarjev iz denarja, ki ga romarji prispevajo za prenocisca - prenocisce je donativo, kar pomeni, da prispevas po zelji. Meni za romarje je bil sestavljen iz mesane solate za predjed, enoloncnica z leco, zelenjavo in klobaso kot glavno jed in jogurt za posladek. Za pijaco je bila samo voda. Pred vecerjo nas je nagovoril zupnik, zal ga nismo kaj dosti razumeli, ker je govoril v francoscini, italijanscini in spanscini. Hrana je bila zelo okusna.

Po vecerji je bila pred prenociscem neke vrste veselica. Celo Jelka je par minut uspela zaplesati, potem pa smo sli spat v dobri veri, da bodo zaklenili vhodna vrata ob 22. uri tako kot v vecini prenocisc doslej. Zjutraj so nam postregli se z zajtrkom. Po zajtrku pa je sledilo neprijetno presenecenje, kajti cevlji, ki so bili na posebej dolocenem prostoru, so bili razmetani vse naokoli in pari pomesani. Ko smo pobrali cevlje in jih poskusali dati v pare, smo ugotovili, da manjka en cevelj od Jelke in oba od Marije.

Ker je bilo v blizini cevljev okno, smo sli pogledat se pred prenocisce, ce je kdo cevlje vrgel skozi okno. Zunaj smo nasli en Marijin in en Jelkin cevelj ter se en drug par cevljev. O enem Marijinem cevlju pa ni bilo ne duha ne sluha Presenečen! Kljub vnetemu iskanju polovice romarjev iz alberga se celo uro in pol, cevlja nismo nasli, zato smo v prenociscu pustile se tisti cevelj Jok. Marija si je sposodila od Andreje njene TEVA sandale, ker so malenkost mehkejse in boljse od njenih, obula dvojne nogavice ter si podlozila se higienske vlozke, pa smo odrinile na pot!

Kljub zacetnim tezavam, nam je pot kar dobro sla od nog in tako smo prisle do Espinose do 13.30 uri. Naletele smo na prenocisce v obnovljeni stari hisi z 10 posteljami. Lepo smo bile postrezene z vecerjo in zajtrkom, le upravitelj je vstal na levo nogo in mu je bilo zelo hudo, da nas ni mogel buditi s trobento, ampak smo vstali kar sami ze pred tem.

Interneta pa ni bilo v tem prenociscu.

11. dan - Nedelja, 23.8.2009, ob 18. uri

Espinosa - Atapuerca, 21.5 km

Tu je internet spet brezplacen, zato nas ves cas mecejo dol - drugic kaj vec. Danes smo hodile zelo dobro, kljub Marijinim oz. Andrejinim sandalom Pomežik !

Smo se ze nastanile in pojedle nekaj toplega. Mase danes kljub nedelji nismo nasle! 

Se prigoda od prejsnjih dni: Pred eno vasico smo fotografirale ogromno njivo z nizkim fizolom, ki je rasel med samim kamenjem. Pa jo primaha mimo en Spanec in nam zacne nekaj vneto razlagati po spansko. Ko smo ga debelo gledale, nam je se nazorno pokazal, da je to fizol Presenečen! Me pa vse v eno: A ja, fizol je to!!!

Smo vse nekaj obtolcene, kar se zgodi, ce morajo babice plezati po pogradih!!! Ker nismo ozuljene, smo pa obtolcene, na poti ti udari ven tisto, kar je bolj svohotno.

Slikce - za prejsnje etape so malo pomesane, ker smo hodile vec, kot je ponekod nacrtovano Jezik ven: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf11.html

12. dan - Ponedeljek, 24.8.2009, napisano v torek, 25.8.2009, ob 14:35

Atapuerca - Villafria, 12.5 km

Racunalnik te pa res zna vcasih razjeziti - imel smo ze napisano dnevnik za 24. in 25.8.2009, pa se nam je vse "zgubilo", kar za znort. Marija in Andreja sta jo od hudega kar popihali stran - "gledat, ce so cunje ze suhe"! Dekleta pravijo, da zehta na poti se nikoli ni bila tako lepo oprana!

Zdaj pa ponovi vajo! Se dobro, da nas se ne mecejo dol, ceprav je tudi tu internet zastonj. Najbrz zato, ker smo prisle bolj zgodaj do prenocisca, ze ob 11:15.

Ker gremo ponavadi na pot za pred 6. uro in je se tema, smo se na prvem hribcku od Atapuerce malo zgubile. Krizisce sploh ni imelo oznacene poti za Kompostelo, tudi lucke niso pomagale, Ker smo hodile po dve in dve - pridruzila se nam je Nemka Ariane, smo sle ene v eno, druge pa v drugo smer. Dobro da smo imele mobitele, da smo se spet nasle.

Z Marijo v sandalih smo vse tri imele novo zaposlitev - iskanje ravnih delov poti in tekanje z ene strani poti na drugo. Marija ima tudi sicer veliko "naglavnega" posla - enkrat klolbuk gor, nato pa spet dol. Najprej da klobuk obrani glavo pred soncem, potem pa da se glava ohladi in posusi od klobuka!

Od Villafrie do Burgosa smo se 8.5 km prepeljale preko industrijskega predmestja z avtobusom. Voznik je bila tako prijazen, da je sel na postaji dol z avtobusa in nam nazorno pokazal pot do katedrale.

Zaradi Andrejinega hitrejsega odhoda domov (hitrejsega od naju), smo planirale avtobsuni prevoz se od Burgosa do Leona (160 km). V Burgosu smo bile ze ob 10. uri, kljub temu smo dobile vozovnico sele za 16:30 uro, ker je bil dopoldanski avtobus ze poln.

Tako smo imele cas za nakup Marijinih novih cevljev - Salomonk (100 €). Od sedaj naprej ne bomo privezovale ob  posteljo samo denarja, ampak se cevlje. Tako ze danes nismo upostevale oskrbnikove zahteve, naj damo cevlje na poseben prostor, ampak so romale pod posteljo Pomežik!

V Burgosu smo imele se cas za obisk prekrasne katedrale in za voznjo z mestnim vlakcem, kjer smo vse tri od utrujenosti simpaticno kinkale. Tudi na avtobusu do Leona smo vse tri izmenicno dremale (tudi zdajle vse tri ze kar malo dremuckamo).

V Leonu smo kar dobro uro iskale prenocisce. Kljub pozni uri za taksen opravek - ob 20-ih, je bilo v prenociscu v sklopu  samostana benediktink se kar nekaj prostora. Prenocisce je bilo "donativo" (za prenocisce placas prostovoljni prispevek), v kar je bil vkljucen se zelo razkosen zajtrk in se prava kava! Prenocisca v vecjih krajih so bolj hrupna in manj upostevajo "romarsko" uro za spanje (22. uro). 

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf12.html

13. dan - Torek, 25.8.2009 (Andrejin 8. dan), ob 15:00

Leon - Villadangos del Paramo, 22 km

Iz Leona smo kar 8 km hodili po predmestju. Pot je sla ves cas skozi naselja in ob glavni cesti, ni bilo ne polj, ne zivine, skratka, manj pestra kot v prejsnjih etapah. Rekli so nam, da je taksna tudi pot od Burgosa do Leona, ki smo jo me prevozile z avtobusom.

Marijo niso ovirali ne sandali, niti novi cevlji.

Andreja je na cilju vriskala "od veselja", ker je dobila prvi pravi "kompostelski" zulj, pa se to bolj za vzorec in upamo, da ne bo hujsega.

Danes smo si prvic same kuhale kosilo. Meni je obsegal zelenjavno rizoto s sirom in / ali tuno ter veliko skledo zelenjave. Andreja je bila "sefica kuhinje", hrane pa je ostalo se za enega romarja iz prenocisca.

Kar malo smo se ze razvadile, saj smo dale ze drugic prat perilo v pralni stroj, oziroma skoraj v pralni stroj - denar smo nametale najprej v susilni stroj, tako da nam je moral prijazni oskrbnik pomagati!

Sedaj pa noge v "luft", da se regenerirajo za jutrijsnjih 27.5 km Nasmeh !

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf20.html

Opomba: Nekatere fotografije so posnete v drugacnem letnem casu - me k sreci doslej se nsimo imele dezja.

14. dan - Sreda, 26.8.2009 ( Andrejin 9.), ob 19:00

Villadangos del Paramo - Astorga, 27.5 km

Ob odhodu iz Villadangosa smo se malo lovile, ker smo odhajale v temi in kar nismo nasle nobene puscice. Vendar je pot potekala ob zelo prometni cesti kljub zgodnji uri (ob 6. uri zjutraj), tako da nismo zamudile nobenega razgleda Nasmeh! Po prvi tretjini so se nasle rumene puscice, pa tudi pokrajina se je spremenila in smo zelo uzivale ob hribckih in zelenju - koruznih poljih, spargljih, krompirju, videle smo tudi prvi hmelj. Tudi zivina se je spet pojavila ob poti - ovce, krave in konji. Zjutraj je bilo hladno v primerjavi s prejsnjimi jutri, kasneje pa je bilo spet vroce.

Na poti nas je spremljala misel za danasnji dan iz knjige M. Vinceca:

"Problem postane velik, ce ga upostevamo, postane tezak, ce ga ocenjujemo, postane velikanski, ce ga obkrozimo z mislimi, postane neizmeren, ce ga vzamemo tragicno.

Problem postane majhen, ce se mu nasmehnemo, postane lahek, ce ga podcenjujemo, postane neznaten, ce se zavedno ne zmenimo zanj, in izgine, ce se z njim sprijaznimo Pomežik."

Pred krajem Hospital del Orbigo smo sle po znamenitem mostu preko reke Rio Orbigo. M. Vincec: "V zgodovini je bil most prizorisce dramaticnih bitk. Leta 452 med Svevi in Visigoti, leta 900 med Mavri in kraljem Alfosnom III. Po bitki med vitezi (leta 1434) je most dobil ime Paso Hormoso, kar pomeni casten prehod.

Skupina devetih leonskih vitezov je branila in preprecevala pustolovskim vitezom prehod preko mosta. S tem dejanjem so dokazovali svojo ljubezen neki plemeniti dami. Pod okriljem sv. Jakoba so se mesc dni borili z vec kot 300 vitezi. Po koncani bitki so se zmagoviti vitezi napotili na romanje v Kompstelo. V znak hvaleznosti so apostolu darovali zlat obesek obozevane dame, ki se dandanes krasi doprsni kip sv. Jakoba Alfea, razstavljenega v kapeli sv. Friderika v katedrali v Santiagu."

Za krajem Hospital del Orbigo se pot razcepi na krajso pot  - 11 km ob prometni cesti in desno daljso pot - 13 km, preko polj in hribckov. Me smo sle po daljsi poti in uzivale ob prelepi pokrajini!

Malo pred kamnitim krizem pred krajem San Justo, odkoder je prelep razgled na Astorgo, nas je prijazno postregel mlajsi prijatelj Camina (imel je svoj zig ter raznovrstno kvalitetno sadje, cudovito hladno vodo,  sok in pecivo, ki ga je speklo njegovo dekle Nuria. V opoldanskem soncu smo bile za njegovo gostoljubnost izredno hvalezne (sprejemal je le prostovoljne prispevke za postrezbo).

Vse tri smo danes izredno tezko hodile. Jelka in Andreja sta malo pojamrali, Marija pa je tiho prenasala tezave z novimi cevlji. Danes je bila na vrsti za vrskanje "od veselja" na vrsti Jelka, ker se ji je na peti napravil prvi "kompostelski" zulj! Jelka in Andreja sta sli tudi v zdravstveni dom na posvet glede tezav z nogami, pa so jima le namazali rane z jodom in narocili, naj imata rane ciste in suhe Foot in mouth!

Upam, da bomo sposobne jutri nadaljevati pot normalno, ker planiramo ponovnih 27.5 km. Zvecer gremo k masi in ker imamo sedaj tudi s pomocjo zupnika Eda Skulja tako slovensko kot spansko besedilo sv. mase, bomo lahko bolj aktivno sodelovale pri sv. masi in si mogoce izprosile pomoc za jutrisnjo pot!

Slikce: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf21.html

15. dan - Cetrtek, 27.8.2009 (Andrejin 10.), ob 15:50

Astorga - Foncebadon, 27.5 km

Iz Astorge nikakor nsimo mogle ven - nobenih puscic. Marija je kar obupala in rekla, da nikoli vec ne gre nikamor, oznake isce lahko tudi doma okoli grmad! Ko smo ze cisto obupale, so se pa znasle oznake dalec ven iz mesta, ves cas naravnost, ceprav smo preckale precej krizisc. Vmes smo zavile se na slepo cesto in morale se malo nazaj. Vodnik nas je sicer opozarjal, da je slabo oznaceno, kaj takega pa vseeno nsimo pricakovale!

Pokrajina je bila pusta. Zemlja je skopa, tako da njiv skoraj ni bilo. Nebo je bilo brez oblacka in vroce kot pes! Menda je bilo kar okoli 40 stopinj, ceprav smo se vzpenjale na hrib. Tudi vetrca skoraj ni bilo, da nam je pot tekel v potockih!

Zgleda, da so vcerajsnje molitve pomagale, ker smo danes nekako prehodile teh 27.5 km. Tudi danes smo zmolile kar 2 rozna venca, da je pot hitreje minila, ker je bila pokrajina malo dolgocasna.

V svojem nahrbtniku pogresamo "zakmasno" krilo.

Kamorkoli pridemo, nikjer se nic ne mudi - Marija pravi: "Polako, nije rat".

Marija in Jelka sta prekoracili 300 km (danes jih je ze 352 km), Andreja pa 200 (238.5 km). Vrstni red zuljev je naslednji: Jelka 3, Andreja 1, Marija pa 0 (Marija je grca in ji ne skodijo ne kilometri, ne sandali, ne novi cevlji - kopriva ne pozebe Nasmeh).

Slikce: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf22.html

16. dan - Petek, 28.8.2009. (Andrejin 11. dan), ob 17:45

Foncebadon - Ponferrada, 26 km

Imele smo pravo planinsko pot, veliko kamneja in precej strm spust, s 1505 na 200 m nadmorske visine. Prisle smo do slavnega zeleznega kriza Cruz de Fero, 1505 m, kjer se odlagajo kamencki, ki jih prinesejo romarji s seboj in s tem odlozijo svoje skrbi. Zal je bila se tema, tako da fotka ne bi uspela, kamencke smo pa vse tri odlozile - Andreja, tistega, ki ga je izbral vnucek Patrik. Ta kriz je izjemno znamenje tisocletnega romanja. Vsake toliko casa se nabere toliko kamenja, da ga morajo izravnati.

Spet so se zadnji kilometri zelo vlekli, cudno, da je zadnji kraj vedno za naslednjim ovinkom. Od Molinasece do Ponferrade je asfalt ob glavni cesti, 7 km. Kolikor je bilo ves dan oblacno, pa so teh 7 km kar dobro zakurili.

Pred Ponferrado je bilo krizisce s puscicami za Santiago, ki so kazale levo in desno. Prijazni fantje iz mimovozecega avtomobila so nam pokazali desno. Se na enem kriziscu smo napacno zavile, pa nam je hitro dekle iz bliznjega vozila pokazalo, da moramo malo nazaj in potem levo. To je tako kot ena zgodba od Marije.

En fant se je zenil zelo pozno in ko mu je soseda prisla voscit, je nekaj casa poslusal, potem pa rekel: "No ja, nekaj bo, ali bo prav, ali pa napak Pomežik !"

V Ponferradi odprejo prenocisce sele ob 14. uri. Prvic smo imele moznost za tusiranje in pranje perila na dovriscu, preden se je uradno odprlo prenocisce, res je bilo cudovito! Tudi postelje so v sobici za stiri, kar je izjemna redkost (doslej se kaj takega se ni zgodilo!). Poleg imamo Diano, simpaticno dekle iz Peruja. Vsako noc v drugi postelji - po nasem v vsem zivljenju nsimo prespale v toliko razlicnih posteljah kot v zadnjih 14 dneh! Mariji je sicer ze malo dolgcas po domacih, za Jelko pa pravi moz Darko, da tako zdrzi dlje pod vodo kot doma Kul!

Spust v dolino nas je kar malo zmatral. Jelka bi se rada naucila sepati na obe nogi, pa ji se ni uspelo!

V Spaniji smo doslej naletele v vseh krajih na zelo slabo sadje iz hladilnic, vse kasasto. Se najboljsa jabolka smo dobili v hribovskem bifeju v vasi Rabanal na 1200 m.

Do Santiaga imamo se 202.5 km, za kar planiramo porabiti naslednjih 10 dni Nasmeh!

Internet je tu ponovno brezplacen, zato moramo spet krajsati nas dnevnik.

Slikce: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf23.html

17.dan - Sobota, 29.8.2009 (Andrejin 12. dan), ob 15:50

Ponferrada - Villafranca del Bierzo, 24 km

Zjutraj smo za spremembo kar lahko nasle pot iz Ponferrade, ceprav je kar velika (60.000 preb. v letu 2007). Ogledale smo si pot na zemljevidu in jo deloma zvecer tudi prehodile. Pa se pomoc smo imele pri iskanju puscic, ker nas je prehitel en romar, potem smo pa me vpile za njim, ker je sel v napacno smer.

Vcerajsnja pot je bila pisana Andreji na kozo, ker je rojena v znamenju kozoroga (planinska varianta), danes pa ji ni prevec ustrezala! Bilo je sicer veliko zelenja (ogromno trte), vendar vroce kot v peklu in precej preko naselij oz. po asfaltu. Kilometri se nabirajo in zato smo verjetno danes bolj utrujene kot prejsnje dni Poljub!

Villafranca je prijetno mesto, obkrozeno s hribi. Mesto je zelo cisto, kot vecina krajev doslej. Le francoska pot v Santiago de Compostela, ki je evropska kulturna pot, bi bila lahko med posameznimi kraji lepse vzdrzevana. Malo svinjajo romarji, pa tudi domacini niso nic boljsi, kot lahko vidimo, ko gremo mimo.

Ko smo v Londonu na poti v Spanijo spoznali gospo Jasmino, nama je povedala, da se romarji na zacetku romanja cisto drugace obnasajo kot na sredini ali na koncu. Na zacetku vsi pozdravljajo in se razveselijo drug drugega, v sredini poti je tega manj, na koncu pa se manj. Proti koncu romanja ugotavljamo, da je res tako, pa naj bo se tako zalostno Jok! Posebno se pozna zadnjih 100 km, ker kar veliko ljudi prehodi samo celotno razdaljo od Sarrie do Santiaga, ker je to dovolj za potrdilo o prehojeni poti v Santiago! Kolesarji morajo neprekinjeno prepeljati zadnjih 200 km, s konjem pa zadnjih 300 km.

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf24.html

18. dan - Nedelja, 30.8.2009 (Andrejin 13. dan), pisano v torek, 1.9.2009 ob 13:45 (pisano ze tretjic!!!Jok)

Villafranca del Bierzo - O Cebreiro, 30.5 km

Prejsnja dva dneva so nam racunalniki posteno "nagajali"! V O Cebreiru  smo imele ze napisan blog, pa je padla linija in se do poznega vecera ni vec vzpostavila! V Samosu je bil internet v knjiznici sicer zastonj, vendar so bile povezave zelo slabe in nam je uspelo samo pobrisati blog - dobro, da nam ga je Ciril lahko "ozivil" Jezik ven!

V Villafranci (5.000 prebivalcev) je bilo se ob 17. uri peklensko vroce - 42 stopinj. Imeli so pa kar 3 svete mase zvecer - v eni cerkvi ob 19. uri, v drugi ob 19:30 in v tretji ob 20. uri. Tako smo bile ze v soboto zvecer pri nedeljski masi!

Zvecer smo si ogledale pot naprej in zjutraj, se v temi, prav korajzno stopile na pot za puscicami. Pred srediscem mesta smo zagledale romarja, ki je sel za puscicami. Ker smo si me prejsnji vecer dobro olgedale pot, smo ubrale bliznjico, za katero pa omenjeni romar ocitno ni vedel. Prijazno smo mu pojasnile, da je nasa pot bliznjica in brez besed se nam je pridruzil.

Za naslednjim ovinkom jo je pa on ubral po svoje - seveda spet brez besed in kar malo smo godrnjale za njim, da bi nam lahko pojasnil, ce tudi on ve za kaksno bliznjico, ker so puscice kazale v drugo smer. Cez par ovinkov smo ugotovile, da so nas puscice peljale "okrog rit v arzet" in da je romar ocitno sel po bliznjici!

Spomnile smo se na Marijino zgodbo, ko je en romar spraseval zesnko v vasi, kje se gre do cerkve. Zenska mu je prijazno pokazala pot, romar pa jo je ubral v svojo smer. Kar malo uzaljena gospa si je mislila pri sebi: "Pejd hudic kamr ces"! Kasneje tega dne je videla, da je bil to zupnik, ki je imel maso v cerkvi, kamor se je napotila tudi sama Pomežik!

V O Cebreiru pa smo videle, da smo se blizje zgodbi, kot smo si prvotno mislile! Nas romar je v tej cerkvi somaseval - izhaja pa iz Nemcije. Na poti v Samos smo se potem ves cas srecevali - tokrat je zmogel celo skromni zivjo - oz. ola po spansko!

Pot iz Villafrance je sla vecino ob cesti (dve tretjini), vendar je bila na drugi strani reka, tako da je malo ublazila vpliv ceste. Tudi drevesa ob njej so dale prijeten obcutek hladu. Zadnji del pot pa se je "svet pokonci postavil", slo je v hrib, obupno kamnita pot, skoraj brez dreves in spet zakurjeno kot v peci! Dvignili smo se s 580 na 1300 m.

Nad zadnjim krajem pred vstopom v pokrajino Galicijo (oz. pred O Cebreirom), nad vasjo Laguna de Castilla, se je pojavila prva oznaka (se posebej okrasena, ker je bila prva), z navedbo preostanka km do Santiaga, in sicer 152.5 km.  Kar dolgo casa so se oznake pojavljale na 0.5 km, kar naenkrat pa so se zgubile (vandalizem oz. druga smer poti) in smo jih kar malo pogresale!

O Cebreiro je eden najbolj slikovitih krajev na poti, poznan po cudezu, ki se je zgodil pri obhajilu. Nejeverni menih je ozmerjal kmeta, ki se je v hudi nevihti vzpenjal proti zaselku, da bi se udelezil obhajila. Kruh in vino sta se spremenila v meso in kri. Vsako leto se 8. septembra zbere tisoce romarjev, da proslavijo praznik device in se spomnijo sv. cudeza. Wagner ga je ovekovecil v svoji operi Parsifal  (po Vincecu).

Galicija spominja na Irsko, je zelena in hribovita pokrajina. Podobnost z Irsko je tudi v muhastem vremenu. Zato ni nic nenavadnega, da nas isti dan greje sonce in namaka dez.

Iz O Cebreira je prekrasen razgled na smer proti Villafranci in proti Galiciji. Nacrtovanih 30.5 km bi tezko zmogle, ce ne bi najele osla za nosenje ruzakov (oz. avtomobila!) Smeh.

Pozabile smo omeniti, kako prijazno so nam organizirali vecernice v kapeli poleg prenocisca v Ponferradi. Vsak romar je kaj povedal ali zmolil v svojem jeziku, potem pa je skupina romarjev iz posamezne drzave se zapela kaj v svojem jeziku. Me smo zapele "Lepa si, lepa si Roza Marija...". Na koncu smo lahko se priporocile v molitev svoje drage.

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf25.html

19. dan - Ponedeljek, 31.8.2009 (Andrejin 14. dan), pisano v torek, 1.9.2009 ob 14:20

O Cebreiro - Samos, 31.5 km

Tudi ta dan smo se "sprehajale" brez nahrbntikov in so nas drugi cudno gledali, tako kot me prej eni dve mladi Poljakinjei... Na zacetku ni bilo veliko romarjev brez nahrbtnikov, sedaj pa nas je cedalje vec...

Prvi del poti je bil zelo prijeten, s kostanji in hrasti ob poti, tako da je bilo obilo sence, pa se pot se je prijazno spuscala! Proti koncu smo izbrale daljso pot preko posameznih vasi in gozdickov, da je bilo spet lepo vroce in smo jo komaj primahale do planiranega cilja v Samosu.

Zadnji dnevi in kilometri pred Santiagom so pravo bogastvo za oci in ociscenje za duso.

Vincec: "Ovira na poti se dviga do neba... Pred njo stoji popotnik in ko si olgeduje, prestrasen, omahujoc, bojec, se mu pogled povzpne prav do neba.

Od dalec je pripotoval s prasnimi cevlji... Pot ga je peljala skozi mesta, mimo ljudi, skozi gozdove, cez livade, sklanjal se je nad popotno palico, veliko je videl, le neba nikoli.

Zdaj stoji tih, potrt, zbegan, ne ve, kaj bi, osamljen je... Na lepem pa se nasmehne, ves prezet z modrostjo. Ko bi tu ne bilo ovire, pomisli, ne bi nikoli videl neba."

 

20. dan - Torek, 1.9.2009 (Andrejin 15. dan), ob 14:35

Samos - Sarria, 13 km

Danes je dezevalo in smo si privoscile malo krajso turo in upamo, da bomo popoldne prisle do kaksnega pocitka. Sicer ima clovek s seboj toliko dela, ko pride do cilja tistega dne, da do pocitka kar ne pride Kul! Najprej poisces posteljo, potem hitro v vrsto za tusiranje, pa v vrsto za pranje, pa iskat prostor za obesanje, pa obracat perilo, da se posusi, pa iskat maso, tako da ze za ogled krajevnih znamenitosti zmanjka casa! Da ne omenjamo iskanje interneta in pisanje bloga (in brisanje bloga Poljub - Marija pravi, da bi pasal smesko osel, pa ga ne najdemo)!

Hrana je bila danes odlicna, tudi postregel nam je simpaticni, mladi Spanec Pomežik - anglescina sicer ni njegova najboljsa tocka, pa to nadomesti s prizadevnostjo in z nasmehom!

Danes nas je na Andrejin mobi poklicala prijazna gospa is Granjona, da se je zgodil cudez in so se nasli Marijini cevlji. Zdaj se moramo samo se dogovoriti, kako priti do njih. Je rekla, da se mora dogovoriti z zupnikom, kaj narediti z njimi (ker je prenocisce v Granjonu pod okriljem zupnisca).

Ker je bila pot danes krajsa, naj bo se dnevnik krajsi. Prijazne pozdrave vsem "sopotnikom", ki nas spremljate v nasi odisejadi!

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf26.html

21. dan - Sreda, 2.9.2009 (Andrejin 16. dan), ob 14:10

Sarria - Portomarin, 22 km

Ker smo imele vceraj malo krajso varianto, smo bile danes na poti bolj zgodaj - 5:40. Z oznakami ni bilo tezav kljub temi. Pot je bila prijetna, ceprav je bilo kar nekaj casa temno. Tudi potem je ostala prijetno hladna do zadnjih kilometrov! Pot je bila tako prijetna, da smo uspele zmoliti kar 3 rozne vence in se kaj zapeti zraven!

Prvic smo hodile skozi vasi, ki niso imele nobenega napisa, tako da do polovico ture sploh nismo vedele, kje smo. Tudi do kave smo prisle sele po 11 km (po polovici poti) - kava sama pa je bila prekrasna, najbrz zato, ker smo tako dolgo cakale nanjo Smeh !

Vasi same so bile zelo neurejene, kmetije sicer velike, zivina lepa, okoli kmetij pa vse razmetano, tako da bi rabili koga za pospravljanje! Ker je to zadnjih 100 km pred Santiagom, kar steje za uradno potrdilo o prehojeni poti, bi lahko malo uredili okolico vasi!

Andreja je zelo ucinkovita podpora - skrbi za prevoz prtljage in nastanitev Poljub - tudi ona nadomesti znanje jezika s simpaticnostjo!

Portomarin je lepo mesto na hribcku.

Pri vcerajsnji vecerni masi se je spet zelo dobro videlo, kdo je romar - ce ne po obleki, pa po prisrcnem racanju po cerkvi.

Pred odhodom je sodelavka Viljenka svetovala Jelki, naj si nabavi osla za nosenje prtljage. Vceraj in danes smo ves cas srecevale romarja, ki mu je prtljago nosil prisrcen oslicek z zvonckom Presenečen (spet bi nam prisel prav smesko - oslicek!).

Z "nasim" gospodom zupnikom iz Nemcije smo se tudi danes srecevali in pozdravljali.

Vceraj smo v Sarrii srecale kar nekaj romarjev iz prejsnjih dni - vzeli so si odmor tako kot me Nasmeh !

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf27.html

22. dan - Cetrtek, 3.9.2009 (Andrejin 17. dan), ob 14:30

Portomarin - Palas de Rei, 26 km

Ponoci je dezevalo, vendar je do jutra dez ponehal in oblacno vreme je bilo idealno za hojo! Pot je vecino potekala skozi gozd, predvsem med evkaliptusi in hrasti. Malo je bilo kamenja in s tem povezanega spotikanja, ker ne moremo vec dvigovati nog Jezik ven!

Srecali smo nekaj pohodnikov, za katere smo bile v svoji podcenjenosti prepricane, da so ze dalec pred nami! Tudi oni so nas pohvalili, da kar hitro hodimo!

V nasih nahrbtnikih (ki sicer grejo svojo pot s taksijem Presenečen) je vse manj zdravil in vse vec spominkov - skrbimo za uravnotezenost nahrbtnikov!

Pot se nam je krizala z gospo iz Italije, ki izvira iz Hrvaske, iz Zatona pri Sibeniku, tako imamo v zepu ze povabilo za na morje v Sibenik za naslednje leto. Lahko bomo sle tja kar pes Kul!   

Slikce: http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf28.html

23. dan - Petek, 4.9.2009 (Andrejin 18. dan), ob 16:00

Palas de Rei - Arzua, 29.5 km

Dalec od mestnega hrupa nas je vodila danasnja pot cez vrhove in doline. Preckale smo nic manj kot sest dolin sestih rek. Pot je vodila v glavnem po gozdu, danes je bilo bolj malo mest in vasi, se celo do kave smo komaj prisle v vseh 29.5 km! Kava je v Spaniji zelo dobra, posebno ce ti dajo manj kave in veliko mleka, pa se v "ta velko salco"! Pred Ribadisom smo videle Cafe Bar, ki je imel na izvesku v drugi vrstici napisano: "No Camino!" In res v baru ni bilo nobenega romarja in tudi me smo sle naprej brez pozdrava!

Doslej smo iskale senco, ko smo hodile, danes smo pa prvic iskale sonce Nasmeh! Cez dan se je se malo pooblacilo, da je bilo kar hladno, kadar je zapihalo! Vendar je hoja v taksnem vremenu zelo prijetna. Ena od dolin je bila polna koruze, sicer pa ni bilo veliko polj ob poti.

Kraj Arzua je bil romarjem v srednjem veku nepriljubljen, saj so morali placati davek za prehod, da so lahko nadaljevali pot.

Se priblizno 40 km do Santiaga Poljub! Doslej smo prehodile 555 km!

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf29.html

24. dan - Sobota, 5.9.2009, ob 20:00

Arzua - Monte do Gozo, 34.5 km

V Arzui smo imeli lepo dozivetje pri vecerni sv. masi. Masevalo je kar 6 duhovnikov - domaci, kapucin iz Palerma, spanski duhovnik iz Madrida in trije duhovniki iz Slovaske. Evangelij je bil prebran v treh jezikih - v spanscini, italijanscini in slovascini. Duhovnik iz Madrida je bil s skupino mladih fantov. Trije od njih so ministrirali. Pri drugih masah, ki smo se jih udelezile v Spaniji, nismo nikjer videle ministrantov. S slovaskimi duhovniki je bila vecja skupina romarjev, ki je po masi zapela Marijino pesem. Med maso je bilo veliko petja. Ob koncu mase smo se romarji zbrali pred oltarjem in prejeli poseben blagoslov. Poleg ze omenjenih narodnosti smo bili se romarji iz Italije, Nemcije, Kanade, drugih spanskih pokrajin in Slovenije.

"Romarji, ki so varno prisli do cilja, kar je bilo v starih casih resnicno herojsko dejanje, so hrib krstili Monte do Gozo, Gora radosti. Tekli so na vrh hriba in vpili od veselja ali prepevali Ultreia (Vsak dan dlje!). Prvega, ki je dosegel vrh so oklicali za kralja poti. Kraj pa je povezan tudi z anekdoto o apostolu Jakobu. Na hrbtu je na hrib nesel bolnega romarja, ki so ga tovarisi zapustili na poti v Leon." (Vincec)

Pot je danes potekala v precejsnji meri po gozdu, tako da nas soncen dan ni prevec motil - grel pri hoji. Pozna se tudi, da je ze september in na splosno temperature niso vec tako visoke - tja do 22 stopinj. Zal so malo pred Monte do Gozo izginili kamniti stebricki z oznakami preostalih km do Santiaga. Zadnja oznaka je kazala se 12 km do Santiaga!

Danasnji del poti je imel lepse urejeno okolico in vec smetnjakov kot prejsnje dni!

Tudi me smo bile zelo vesele, ko smo prisle v Monte do Gozo in zagledale Santiago v dolini, do katerega nas loci samo se 4.5 km Smeh, ki smo jih prihranile za jutri, nedeljo, 6.9.2009. Med potjo smo od drugih romarjev izvedele, da prav tako planirajo prihod v Santiago v nedeljo.

Nastanjene smo v albergu, kjer je 800 prenocisc Kričim (zgradbe so se najbolj podobne kasarnam - glej tudi fotografije!).

http://www.santiago-compostela.net/frances/en_cf30.html

25. dan - Nedelja, 6.9.2009 (Andrejin 20. dan), ob 14:50

Monte do Gozo - Santiago de Compostela, 4.5 km

"Ostani pri nas, Gospod, sonce zahaja, se ze mraci. Gospod, ostani pri nas!

Pot nas je spremenila. Ko opazujemo sonce, nekje na zahodu, ko nezno izginja neznano kam, se zavemo, da Kompostela ni cilj, ampak zacetek nasega potovanja.

In ko zapustimo svet mesto in se znova podamo napot, cutimo da nismo sami.

Verjamemo, da bomo na koncu poti, nekje na robu neizmernega obzorja zemeljskega bivanja, prisli do obale morja, kjer se bo nase potovanje koncalo, in tam bomo srecali Njega, Gospoda vsega stvarstva." (Vincec).

Zjutraj smo ze pred 8. uro prisle do katedrale in si ogledale cerkev v miru. Sle smo tudi do pisarne, kjer izdajajo potrdila "credential" o prehojeni poti. Pisarna se je odprla ob 9. uri, zato smo sotiple se na kavo. Nismo se prav dosti obirale, vendar je ze bila vrsta pred pisarno, ko smo se vrnile. Vrsta se je hitro daljsala, vendar smo bile nekje na zacetku in smo kmalu dobile potrdilo Pomežik!

Sle smo iskat sobo in ne prav dalec od katedrale nas je gospa "ujela" na ulici, ko smo sle mimo in nam ponudila krasno sobico za tri po 16 € na osebo. Resen je bil se en problem in tako smo sle nazaj proti katedrali za maso ob 12. uri. Vmes smo se oglasile se v informacijski pisarni, kjer smo dobile podatke o avtobusu za Finisterro (za Andrejo) ter o nadaljevanju pes romanja v Finisterro za Marijo in Jelko.

Pri masi ob 12. uri so med dezelami, od koder izhajajo romarji, prebrali tudi Slovenijo, med prestevilnimi drugimi drzavami in pokrajinami Spanije.

26. dan - Ponedeljek, 7.9.2009 (Andrejin 21. dan), pisano v torek, 8.9.2009 ob 18:35

Santiago

Jelki je malo ponagajal zelodec, tako da smo ostale se en dan v Santiagu in ni nam zal! Ugotovile smo, da je kar nekaj soromarjev ostalo se en dan v Santiagu.

Z vlakcem smo si privoscile ogled mesta. Razlaga v anglescini je bila tako slaba, da smo najprej mislile, da je samo v spanscini Kričim ! 

Se enkrat smo sle k romarski masi ob 12. uri. Bilo je precej manj ljudi kot prejsnji dan, masa pa veliko bolj slovesna.

V trgovini, ki je bila koncno odprta za plastificiranje potrdil (v nedeljo je bila zaprta!), nas je ogovorila gospa iz Slovenije, presrecna, da je po 33 dneh srecala nekoga iz Slovenije. Povedala je, da je pred njo hodila skupina petih Slovencev, vendar jih ni dohitela. Bila je zelo razocarana, ker ni dobila obicajnega potrdila o prehojeni poti, ker je napisala, da ni verna.  

Nabrale smo si novih moci za pot naprej proti koncu sveta - kot pravijo Finisterri, Andreja z avtobusom, Marija in Jelka pa pes.

27. dan - Torek, 8.9.2009 (Andrejin 22. dan), ob 18:45

Santiago - Negreira, 22 km

Marija in Jelka sta sli na pot ze pred 6. uro. Izven mesta je bil zelo lep pogled nazaj na Santiago oz. na katedralo, ki je bila zelo malo osvetljena in zato se bolj skrivnostna in mogocna! Malo je bilo strahu, kako bo slo spet z nahrbtniki, ko so se prej kar priblizno 200 km vozili, vendar je kar slo, seveda malo tezje Pomežik!

V temi sva se malo spotikali, vendar je bila pot zelo dobro oznacena in je vodila precej tudi po gozdu. Prvi romar naju je prehitel sele po drugi polovici poti in potem se eden in to je bilo do Negreire vse. Po dolgem casu sva spet cakali pred prenociscem, da so ga odprli - napisano je bilo, da se odpre ob 13:30, vendar so nam vseeno odprli ob 13. uri. Oskrbnica je prisla ze ob 12:30, pa je kar klepetala z drugimi romarji, namesto da bi odprla in opravila formalnosti, da bi sli lahko pod tus, pranje itd.... Prenocisce se je hitro napolnilo, saj ima samo 20 lezisc (videli sva jih celo samo 16, ne veva, kje so preostala 4). Eden od kolesarjev je celo postavil sotor zadaj na vrtu prenocisca.

Kraji v tem delu Galicije so veliko lepse urejeni kot ob francoski poti. 

V Negreiri je Ernest Hemingway dobil navdih za svoj roman Komu zvoni.

Andreja nama je poslala prekrasno fotko obale v Finisterri, da so se nama kar sline cedile Presenečen in naju bo se bolj gnalo naprej.

Ker je danes praznik "Mala masa" - praznik Marijinega rojstva oz. Mali smaren, bi radi prisli do mase, pa zaenkrat se ne veva, ce nama bo uspelo.

Na vsej poti nas zvesto spremljajo muhe, ki so vsepovsod in so "tecne kot drek"! Tudi ta trenutek nama ne dajo miru. 

Fotografije: http://www.santiago-compostela.net/finisterre/en_cfm01.html

28. dan, Sreda, 9.9.2009, pisano 10.9.2009, ob 17:30

Negreira-Olveiroa, 33 km

Praznicne mase prejsnji dan v Negreiri nisva uspeli najti Nedolžen

Pot je dobro oznacena, v glavnem so stebricki z oznakami razdalje do Finisterre in to kar na 3 decimalke natancno! Pot iz Negreire je bila v temi videti precej cudna, imele sva obcutek, da se vrtiva "kot koklja v resetu". Prav prvi del, ko je bila se tema, je potekal po gozdu, potem pa je sla pot vecina o

objavil-a jelka 31.07.2009 @ 09:51:49 - Kategorija: Splošno
Komentarji

Mary Pluth je napisal-a:

Jelka, You're an amazing lady! Good luck on your walk and take care.

Love,

Mimi
08/11/09 18:28:36

Zalka je napisal-a:

Varno in prijetno hojo vam želim. Ve ste klasa 1A ! Se beremo. SREČNO! Zalka
08/12/09 16:22:27

jelka je napisal-a:

Zalka in Mimi,
Hvala za komentarje in lepe zelje!
Prisrcne pozdrave iz Roncesvallesa! Marija in Jelka
08/13/09 15:26:19

Gost1 je napisal-a:

Verjamem, da uživate ... seveda pa zdržite do konca*
08/13/09 16:22:25

Dorica je napisal-a:

Jelka,vedno znova me presenečaš.
Lepo se imej.
08/13/09 20:46:34

jelka je napisal-a:

Dorica,
Hvala za lepe zelje, tudi ti in tvoji se lepo imejte!
Jelka in Marija
08/14/09 17:05:04

Zalka je napisal-a:

Mislim na vaju. Lepo se imejta še naprej. Srečno !!!!
08/14/09 23:04:14

Barb je napisal-a:

Pogumno in uspešno nadaljujta in uživajta v lepi pokrajini! Še zame, ki se nostalgično spominjam lepih poti camina.
Lp iz Kopra
08/15/09 09:09:26

Kastelic Peter je napisal-a:

Viva!
Smo vedli, da boste hitre. biggrin
Srečno še naprej!
LP
08/15/09 09:15:52

Ana Š. je napisal-a:

Uživam z vama in nadaljujta v upanju, da doživita čimveč bogatih trenutkov.
Lep pozdrav,
08/15/09 13:36:32

jelka je napisal-a:

Zalka, Barb, Peter in Ana,
Hvala za spodbudne besede, zdaj jih bova ze kar rabili!
Prisrcne pozdrave vsem iz Cizur-Menorja!
08/15/09 16:01:11

Julija je napisal-a:

Pozdravljeni obe še iz Kompolj;
mi smo vsi OK, srečno še naprej, vztrajajta kljub kakšni težavici; mi tukaj mislimo na vaju in z veseljem beremo blog,
Buen Camino!


biggrin
08/15/09 23:32:48

Janez je napisal-a:

Čestitke za trenutno prehojeno pot. Želim vama veliko sreče še naprej, posebej z zdravjem in vremenom. Uporabljaš za pisanje na blog računalnike v albergijih ali v kakšnih drugih javnih prostorih. Se mi zdi prav zanimivo, da lahko vsak dan napišeš poročilo. Moraš imeti kar veliko energije, da to uspeš poleg naporne hoje. Koliko pa prehodita povprečno dnevno?
08/16/09 09:54:12

Janez je napisal-a:

Saj pišeš tudi razdalje poleg prehojenih krajev. Prej sem spregledal. Te razdalje se mi zdijo ravno pravšnje, da ni vse skupaj predaleč.
08/16/09 09:58:40

NEVENKA ŠAJN je napisal-a:

Zdravo Jelka
Vse čestitke in občudovanje za vaš (mislim tudi na Andrejo)podvig. V mislih in s prstom po zemljevidu, pa tudi v molitvi vas spremljam.
LP Nevenka iz Ilirske Bistrice
08/16/09 13:59:02

jelka je napisal-a:

Julija, Janez, Nevenka in Gost1,
Hvala za komentarje in dobre zelje! Pozdrave iz Puente la Reine in vse lepo tudi vam! Vsak dan moliva tudi za vse vas!
08/16/09 14:10:00

UrosB je napisal-a:

srecno pot se naprej smile ) mislim da ste nam lahko vsem za zgled smile )) Uros in Darja

p.s.: mamica hitro domov- Darja
p.s.2: jelka juzno hitro kuhat smile - Uros
08/16/09 16:09:22

Julija je napisal-a:

Zdravo punci!! Sem vesela, da vama gre tako dobro, očitno je Jelka tudi z vašimi ramami boljše. Mami, ti si pa itak grča!! Tako naprej!! biggrin
08/16/09 18:51:53

jelka je napisal-a:

Uros, Darja in Julija,
Hvala za spodbude! Lepo se imejte! Pozdravcke iz Estelle!
08/17/09 14:11:38

Zalka je napisal-a:

biggrin KAR KORAJŽNO, POT POD NOGE. KOLIKO KILOMETROV ŠE? ČE BI BILI BLIŽJE, BI VAMA POSTREGLI S KAVO. MISLIMO NA VAJU.
''TAVŽENTROŽCE''- ZALKA, ANA, TATJANA, NEVENKA, JANA, STANKA, IRENA, MARIJA.
08/17/09 20:57:59

Silva Sitar je napisal-a:

Draga Jelka,
spremljam tvoje pisanje o romanju,
zares vam dobro gre.
Bodite dobro še naprej!
08/18/09 12:16:46

jožica je napisal-a:

Oj punci; no, sedaj ste že množina a ne?

Spremljam vajino(predvsem tvojo Marija) veliko potovanje. Ko bom dovolj zrela, bom šla tudi jaz.
Če moje dobre želje in misli pomagajo, vama bo šlo lažje wink .
Dobri sta, zares dobri in srečno naprej.

p.s. opisi so tako dobri, da v mislih hodim z vama wink smile
08/18/09 13:01:01

jelka je napisal-a:

Tavzentrozce, Silva in Jozica,
Hvala za podporo!
Objemcke iz Los Arcosa
08/18/09 13:27:11

NEVENKA ŠAJN je napisal-a:

Imam narisano vašo dosedanjo prehojeno pot in potujem z vami.Držite se mladenke in koražno naprej.
LP Nevenka
08/18/09 17:40:07

mateja jerman je napisal-a:

lep pozdrav iz Šmarce in naj vas na vaši poti še naprej spremlja sreča.
08/18/09 22:28:00

Anica je napisal-a:

SPOŠTOVANE POHODNICE, ČESTITKE ZA VAŠ
PODVIG, BODITE TAKO USPEŠNE IN KORAJŽNE ŠE NAPREJ , SPREMLJAMO VAS NA VAŠI POTI.VELIKO USPEŠNO PREHOJENIH KILOMETROV TUDI VNAPREJ ŽELIM ANICA IZ ILIRSKE BISTRICE
08/18/09 23:18:27

Vlasta je napisal-a:

Draga Jelka,
čestitam vama, ker tako lepo in pogumno napredujeta in vam tudi v prihodnje želim srečno in varno romanje.
Tvoj dnevnik oba s Frenkom z zanimanjem prebirava.
Pošiljava ti prisrčne pozdrave, lepe pozdrave tudi Mariji in Andreji,
Vlasta : razz
08/19/09 11:03:02

jelka je napisal-a:

Nevenka, Mateja, Anica in Vlasta!
Hvala za kometarje in spodbudne besede! Vse lepo tudi vam! Prisrcne pozdrave iz Logronja!
08/19/09 16:27:07

viljenka je napisal-a:

Bravo mlade dame z veseljem sva z Guillaumom prebrali komentarje samo naprej.... sem z vami
08/20/09 09:09:41

Franci T je napisal-a:

Bravo punce, samo tako naprej, sploh pa ne dvomim v vaš uspeh. Pazite v Španiji, če naročite kavo je to v našem jeziku šampanjec. Glede smrčanja sem pa imel izkušnjo s S. Jančarjem saj sem po dveh dneh zaspal od utrujenosti.

Nič vas ne more ustaviti!!!
razz
08/20/09 11:01:23

jelka je napisal-a:

Viljenka, Guillaume in Franci T.
Hvala za komentarje, lepo se imejte!
Uzivamo 100 / uro, posebej v meniju za romarje, ki ima vodo ali vino - se ve, kdo pije vodo in kdo vino biggrin
08/20/09 17:12:13

Barb je napisal-a:

Bravo punce, ste res pridne;
branje bloga pa čedalje bolj zabavno, hihi. Jelka in Andreja; se je treba navadit naše mami, priganja vas, ko je doma pa nas biggrin
Uživajte v hoji in dobri družbi še naprej!
LP iz KP
08/20/09 17:47:37

jelka je napisal-a:

Barb,
Hvala za pozdravcke iz KP! Vracamo pozdrave iz Najere!
Mami Marija pa ni dobra samo za priganjanje, ampak ima tudi glavno skrb za najine cunje in scipke - za vsako samo 5 scipk je kar malo lol
08/20/09 18:01:20

Agata je napisal-a:

Punce.
Ponosni smo na vas!!!
Kar vas ne uniči, vas naredi močnejše in korajžno naprej.
Poljubčki in pozdravčki iz Male vasi.
Pa en velik cmok od Patrika za babi.
08/20/09 22:56:39

jelka je napisal-a:

Agata,
Hvala za komentar in spodbudo ter poljubcke od Patrika za babi!
Tudi vam vsem zelimo vse najlepse!
Pozdrave iz Granjona ! wink
08/21/09 15:51:00

jelka je napisal-a:

Vceraj se je rodila Kaja ponosnima starsema Katji in Petru. Iskrene cestitke iz Gronjona! Na poti bomo molile tudi zanjo!
08/21/09 16:32:50

andreja zelko je napisal-a:

Bravo, punce!
Sem povedala v Želimljah o vašem podvigu. Marija, predvsem tebi naša mama...in seveda tudi jaz sporočava, da sta ful face, mami pa še dodaja, da je res super, da si si vzela takle "dopust" od domačih gospodinjskih opravil cool . Obe vas podpirava pri vaši odiseji.
08/21/09 19:06:20

Lea1 je napisal-a:

Pozdravljena Jelka!

Mogoče ne boš vedela kdo sem, ti bo pa jasno, ko se boš vrnila v službo.
Sama sem dva dni pred vašim začetkom zaključila s Caminom (s kolesom iz SJPDP do Santiaga, slabih 6 dni, 873 km) in zato še z večjim zanimanjem spremljam vaše potovanje. Sem z vami v mislih vsak dan, še posebej pa bom zdaj, ko se približujete krajem, "kjer srečaš samega sebe"! Pa definitivno velja "Pot je cilj", zato uživajate na poti, v kar pa sploh ne dvomim. Buen Camino!
Lea
08/23/09 09:10:57

jelka je napisal-a:

Andreja in Lojzka Zelko ter Lea,
Najlepsa hvala za vase komentarje in podporo lol
Pozdravcke iz Atapuerce
08/23/09 17:25:20

jelka je napisal-a:

Ciril,
Hvala za nacrte odsekov, prosim se naprej! surprised
Pozdravcke
08/23/09 18:14:04

barb je napisal-a:

Jaoooo, čevlje, ki so najpomembnejši del oprave, je treba imet zraven sebe!!!Mi2 nisva upoštevala navodil in puščala obuvala naokoli-vedno zraven ruzaka-pod posteljo! Mami, boš vedla za drugič. Predlagam, da v Burgosu ali že prej kupiš druge, tevice niso za preostalih 550km!
lp,
barbara
08/23/09 19:02:22

julija je napisal-a:

Joj mami, kaj boš pa zdaj brez čevljev!? Takoj si kupi nove! No, ker vem, da si ti taka grča, vem tudi to, da ti tudi kaj takega ne bo prišlo do živega!!!! To najbrž pomeni, da imaš tako dobre čevlje, da si jih je nekdo kap sposodil....hec.
Mami, mi smo s tabo in vemo koliko si sposobna, tako da, NE DAJ SE!!! Zala se stinja z mano! srečno, s čevlji, ali brez!!!!
Julija
wink
08/23/09 19:21:30

jožica je napisal-a:

Uhhh, punce vsa čast.
Joj, Marija pa kar brez čevljev hodi??? Hecam se, ampak prepričana sem, da bi šla magari bosa naprej in tole je mišljeno pozitivno wink
Vsem trem pošiljam eno veliko torbo dobre volje in Marija, ko bo zelo "škripalo", se spomni, da se vsak dan spomnimo nate- posebej pa te danes pozdravlja bratec,od naju z Lenko pa en velik biggrin

Srečno Kekice wink
08/24/09 13:44:56

NEVENKA ŠAJN je napisal-a:

Bravo Jelka,
danes smo dobili vašo kartico s pozdravi, najlepša hvala. Pa tudi zemljevidov po etapah sem se razveselila, saj mi jih ni potrebno veš sami risati. Lepe misli in pozdrave pošiljam vsem trem in sem prepričana, da boste kljub kraji in drugim težavam vsemu kos.
Nevenka
08/25/09 08:58:42

jelka je napisal-a:

Barb, Julija, Jozica in Nevenka,
Hvala za skrb, podporo in lepe zelje!
Marija ima ze nove cevlje, Andrejini sandali so pa se vedno zlata rezerva.
Pozdrave vsem iz Villadangosa!
08/25/09 13:46:17

Barb je napisal-a:

Srečno še naprej, varujte se tatov čevljev, hihi.
Lepe pozdrave od "kmetovalcev" iz Kompolj! biggrin
Barbara, Sara, Matic
08/26/09 13:27:52

Vlasta je napisal-a:

Jelka, z vami sem na vašem blogu in vas občudujem, veliko zanimivih doživetij in srečno pot vam želim še naprej
08/26/09 18:34:04

jelka je napisal-a:

Barb in Vlasta,
Cudovito je brati vase komentarje in pozdrave, hvala!
Vlasta,
Moras se odlociti za pot v Kompostelo, cudovito in nepozabno je (vsaj doslej)!
Lepo se imejte!
Pozdrave iz Astorge
08/26/09 18:59:13

mojca pen je napisal-a:

Spremljamo vašo pot in vas imamo vsak dan na tapeti med jutranjo kavico. Uživamo med branjem vaših potopisov in spremljamo kje se nahajate.
Tudi mi se počasi pripravljamo na dopust - verjetno že veš za kaj gre.V službi vse OK. Luštno se imejte še naprej, žulji pa naj se vam hitro zacelijo. Lep pozdrav vsem od vseh. rolleyes
08/26/09 21:05:00

jožica je napisal-a:

Hej triperesna deteljica smile
Če sem prav razmela pisanje, je danes eden težjih dni. Ko tole pišem, pa ste najbrž večji del današnje poti že zmagale.
Marija, upam da te nove "obujke" wink ubogajo.

Srečno vsem babnicam v najboljših letih wink
08/27/09 14:22:49

jelka je napisal-a:

Mojca in Jozica,
Hvala za podporo!
Lepo se imejte!
Lepe pozdrave iz Foncebadona!
08/27/09 15:35:20

barb je napisal-a:

Bravo punce,
kmalu boste v Galiciji!
Srečno še naprej vsem trem!
barbara
08/27/09 19:02:53

Janez je napisal-a:

Izgleda, da ne obstaja 100% dobro označena pohodniška pot, čeprav sem velikokrat slišal, kako je Camino popolno označen. Žulji pa vedno spremljajo pohodnike, kar je preveč, je preveč. Daljinski pohodniki smo vedno nagnjeni k pretiravanju pri kilometrih pri hoji iz dneva v dan.
08/27/09 22:30:57

ana škerlj je napisal-a:

jelka
veselim se s teboj, molim skupaj z vami,že v naprej čestitam za vstrajnost in pogum.
Bog s teboj in kmalu nasvidenje!
ANA Škerlj
08/28/09 08:09:15

ana škerlj je napisal-a:

twisted twisted twisted twisted twisted twisted twisted twisted twisted twisted twisted
08/28/09 08:12:42

luka škerlj je napisal-a:

smeške sem jaz poslal razz razz
08/28/09 08:14:35

Ciril je napisal-a:

Berem, da ste imele probleme kako priti iz Astorge. Če bi me mami poslušala in se naučila uporabljati svoj eTrex Venture, karmo bi lahko naložili Camino de Santiago francosko pot in zemljevide Spain TOPO, se bi težje izgubile. Še vedno bi obstjala možnost, da bi zmanjkalo baterij smile Lp
08/28/09 10:16:57

jelka je napisal-a:

Barb, Janez, Ana in Luka Skerlj ter Ciril,
Hvala, hvala, hvala!
Prisrcne pozdrave od treh zmahanih romark iz Ponferrade arrow
08/28/09 17:39:20

Ana Škrlj je napisal-a:

Drage popotnice, občudujem vas, velikokrat sem z vami, molim za vas, naj bodo uslisane vaše dobre želje, prošnje, s katerimi ste šle na to pot. Le pogumno naprej wink !
Pozdravlja vas tudi Nataša K.
08/29/09 16:11:21

Brigita je napisal-a:

Draga Jelka in sotrpinke!

Iz srca vam želim, da bi z lahkoto premagale še zadnje ovire do cilja in se srečne, zadovoljne in polne novih prijetnih vtisov vrnile. Jelka, danes smo te že pogrešale v naši farni cerkvici v Turjaku. Lep pozdrav in naj bo še naprej Bog z vami.
08/30/09 14:43:58

jelka je napisal-a:

Ana Skrlj, Natasa K. in Brigita,
Hvala za spremljanje in lepe zelje ter molitve. Tudi me molimo za vse vas.
Prisrcne pozdrave iz O Cebreira!
08/30/09 17:29:36

jelka je napisal-a:

Vse najboljse Neji za 3. rojstni dan!
08/30/09 17:31:03

Gregor je napisal-a:

Neja se zahvaljuje za čestitke, ko vidi twingota sprašuje če je že mama Jelka prišla domov.

Še naprej vam želimo čim manj žuljev, in lepo vreme.

Ps: SMS pridejo
08/30/09 20:21:54

Zalka je napisal-a:

Drage popotnice. Občudujem vas. Zdaj ste že 'utrjene' in mislim da o kakšni ''zmahanosti'' ni ne duha ne sluha. Vsak dan mislim na vas. Želim vam (pravzaprav ne dvomim), da bodo vaše želje, s katerimi ste odšle na to pot uslišane.Želim vam tudi še naprej varno in mirno pot,(ne zahajajte s prave smeri,ha ha)dobro voljo, toplo vodo v tuših, čim manj ali nič žuljev, ne prevroče sonce, veliko lepih vtisov...skratka - vse lepo. Srečno! Zalka&family
08/30/09 21:44:27

jelka je napisal-a:

Gregor in Zalka,
Hvala za komentarje in lepe zelje! Mislimo na vas in molimo za vas na tem nasem romanju v Santiago.
Prisrcne pozdrave iz Samosa! Se cca 125 km do Santiaga!
Andreja, Marija in Jelka
08/31/09 16:46:02

darinka je napisal-a:

Živ Jelka in sopopotnici,

ne vem, če bi se upala z vami, ste čist predivje. No takole iz naslanjača in prek interneta gre, v živo vas pa ne bi upala izzivat.

Škoda, da je to tako daleč, drugač bi vam z veseljem postregla s kakšnim kozarčkom, pa svežim kruhom... bom nehala, da ne bom zgledala kot kakšen hudoben skušnjavec.

Tako, malo še popiham vaše žulje, sedaj pa veselo na pot!
Darinka
08/31/09 21:20:10

Zalka je napisal-a:

MARIJA, ANDREJA IN JELKA.

HA, HA, HA !!! SAMO ŠE 125 KM!? JA, KAJ PA JE ZA VAS ŠE TEH NEKAJ KILOMETROV? STRINJAM SE Z DARINKO. ČIST STE DIVJE. SUPER STE.
KHM, TUKAJ BI SE VAM PA UPALA PRIDRUŽITI. razz lol lol


SREČNO, SREČNO! ZALKA&FAMILY
08/31/09 21:58:13

Alenka (od Zalke) je napisal-a:

Bravo!!! Evo zdej lahko že jaz vskočim, mam uhojene gojzarje biggrin Marija, spominkov ne bo treba, imate že nove gojzarje, pa še požegnani bodo (malo za hec). Spremljam blog, komaj čaka fotke in upam, da boste naredile ''potopisni večer'' smile Dobre ste, le tako naprej!!!
08/31/09 23:44:47

franci T je napisal-a:

Še malo stisnite zobe, pa bo konec. Saj zmorete. Pozdrav tudi od atka s Turjaka

biggrin
09/01/09 12:50:02

jelka je napisal-a:

Darinka, Zalka, Alenka, Franci T. in atek,
Hvala za podporo in lepe zelje!
Vzele bi vas s seboj, posebno za nosenje ruzakov!
Lepe pozdrave in molitve iz Sarrie!
09/01/09 13:40:06

viljenka je napisal-a:

Zelo sem bila vesela vaše kartice tudi zato, ker je prišla na moj dom v Lju in ne v pisarno.Vidim da je to prava trnova pot, še dobro da nisem šla z vami bi imele še en dodaten PROBLEM. Jaz bom kar do Trsta.
09/01/09 14:07:01

jelka je napisal-a:

Viljenka,
Hvala za komentar!
Prisrcne pozdrave od treh navdusenih romark!
09/01/09 14:47:59

jožica je napisal-a:

Vsako jutro pridem sem gor in pogledam kako vam gre.
Vesela sem vašega uspeha, vesela, da vam gre dobro, da niste prehudo žuljevskonapadene(to je ena taka bolezen wink ).
Doma navijamo za vas, držimo fige in palce skupaj, da srečno priromate do konca. Tole je res veliiiika izkušnja, vredna truda in spomin za vedno.
saj vem, da vam poguma ne manjka, a če pošljem k vam še malo mojega, ga bo še več smile Srečno Marija, Jelka in Andreja smile
09/02/09 09:57:25

jelka je napisal-a:

Jozica,
Hvala za spodbudne beseda, ki vedno prav pridejo!
Prisrcne pozdrave iz Portomarina, se 90 km do Santiaga arrow
09/02/09 14:03:18

jelka je napisal-a:

Cirilu vse najboljse za rojstni dan in hvala za pomoc pri urejanju bloga!
09/02/09 14:11:20

Ciril je napisal-a:

Hvala
09/02/09 18:37:27

Zalka je napisal-a:

Sprejmem nošenje ruzakov.Recimo od Vidma do Kompolj, ali pa dva kroga po Turjaku. Ha, tudi to je nekaj, kajne?

Vidim, da se vam 'morala' dviguje, ker ste se podpisale - tri navdušene romarke. Super ste!

Jelka, hvala za razglednico. Če bo potopisni večer, pridem.

Srečno prehodite še tistih 90 kilometrčkov.

Zalka & family
09/02/09 23:00:10

Silva Sitar je napisal-a:

Bravo, Jelka in sopohodnici!

Več čas vas spremljam na blogu in vas vse tri občudujem, da imate toliko kondicije in dobre volje na poti.Sama v mislih načrtujem, da bom to pot prekolesarila.Saj veš Jelka, meni gre bolj kolesarjenje od rok , kot hoja.
Želim vam, srečno pot do cilja in potem vrnitev domov!
09/03/09 10:21:16

jelka je napisal-a:

Zalka in Silva Sitar,
Hvala, hvala, hvala!
Prisrcne pozdrave iz Palas de Rei, se 65 km biggrin
09/03/09 14:27:59

Ana škerlj je napisal-a:

Hura Hura Hura
Zvedavo gledam naokrog,
poizvedujem,
kam me vodi pot,
počasi, počasi se plazim,
čisto kratka je do cilja pot,
na vmesni postaji v hišo se skrijem,
da se malo odpočijem. Kdo je to?
Polžek (Jelka, Andreja, Marija)
Naj bodo angeli z vami! S R E Č N O
09/03/09 18:18:14

luka škerlj je napisal-a:

koliko ste že prehodile skupne poti? rolleyes rolleyes eek
09/03/09 20:21:54

jelka je napisal-a:

Ana in Luka Skerlj,
Hvala za prisrcen prispevek. Doslej smo prehodile 554,5 km. Do Santiaga je se cca 39 km.
Prisrcne pozdrave!
09/04/09 15:55:47

Zalka je napisal-a:

BEREM, DA ZELO POGREŠATE KAVO.... OBLJUBIM, DA VAM JO SKUHAM. ENO VELIKO DOZO.VABLJENE.

SREČNO! ZALKA&FAMILY
09/05/09 00:56:54

jelka je napisal-a:

Zalka,
Hvala za ponudbo, bomo izkoristile takoj, ko pridemo domov!
Prisrcne pozdrave iz Monte do Gozo, 4.5 km od Santiaga. Cakamo, da azuriramo blog, pa ne pridemo do povezave.
09/05/09 17:34:12

Janez je napisal-a:

Čestitke vsem udeleženim za prehojeno pot. Prijetno je bilo brati vaš blog.
09/06/09 05:11:54

Janez je napisal-a:

Malo me mika, da bi mogoče kdaj v bodočnosti po vašem načrtu prehodil to pot.

So res potepuški psi ena izmed nevarnosti na tej poti, da napadejo pohodnika, kot smo brali v knjigi Shirley MacLaine: Camino
09/06/09 05:17:59

barb je napisal-a:

Čestitke vsem trem za prehojene km!
Se še spomniva, kako izmučen "padeš" v prelepi srednjeveški Santiago...in že naslednji dan bi šel dalje, hodil še dlje, kot vsak dan preteklega meseca!
Srečno Jelki in mami po poti do Finisterr!
Barbara&Peter
09/06/09 10:29:03

jelka je napisal-a:

Janez, Barb in Peter,
Hvala za cestitke! Psi ob nasi poti niso bili problem. Se tisti, ki so bili spusceni, niso niti zalajali (nekateri so celo lezali sredi poti kot crknjeni!) - precej drugace, kot psi ob slovenskih delih evropskih pespoti E6 in E7!
Prisrcne pozdrave iz soncnega Santiaga!
09/06/09 15:06:17

NEVENKA ŠAJN je napisal-a:

Bravo punce!
Pravkar smo prebrali, da ste srečno prispele na cilj (kar nismo dvomili). Vse čestitke in pohvale iz Ilirske Bistrice, pa tudi Ciril,Metka in Pančo, ki so ta vikend tu.
09/06/09 17:19:42

Marta je napisal-a:

Drage moje!
Šele danes sem odkrila vaš blog.
Super ste. Potihem vam malo zavidam in si želim, da bila zraven. Srečno še naprej.
Še nekaj, mamo vnukinjo Julijo.
09/06/09 21:55:03

Mary Pluth je napisal-a:

Congratulations!!! Taking part in this pilgrimage, going so far, and then writing so beautifully so we can be a part of your endeavor is very special. Even my meager Slovenian allows me to visualize some of your "journey". Much, much more good luck!
09/06/09 22:04:00

Lea1 je napisal-a:

Vse čestitke za dosežen prvi cilj. Me pa veseli, da dve nadaljujeta peš pot še do konca sveta in bomo tako mogoče še par dni deležni nadvse zanimivih poročil o vaših doživetjih na tej poti biggrin .
Lea
09/06/09 22:11:43

Jožica je napisal-a:

Od sile ste smile !

Če boste res pripravile potopisno predstavitev pridem. Pridem zagotovo in cedim sline, pa kakšno solzico spustim zraven ko berem- kar priznam...

Vem, da se boste vrnile močnejše, bogatejše, kot ste bile kadarkoli doslej smile

Marija, posebej zate, en veliiiiik objem veselja smile
09/07/09 12:47:45

Agata je napisal-a:

Punce!!
Lepo je prebirat ta blog.
Res ste korajžne in prav gotovo zdaj še bolj izkušene, zrele in polne novih čudovtih doživetij in spominov, ki bodo ostali.
Celotno pot smo z vami in vas spodbujamo v mislih in očitno deluje!!!
Pozdravčki in poljubčki.
Mamici pa še enega posebnega iz Male vasi.
09/07/09 21:40:38

Zalka je napisal-a:

ČESTITAMOOOO !!!

Da se ne bosta pozabili ustaviti!?

Srečno in vse lepo še naprej.

Zalka & family razz
09/07/09 23:08:34

jelka je napisal-a:

Nevenka Sajn (ter Ciril, Metka in Panco), Marta, Mary Pluth, Lea1, Jozica, Agata ter Zalka,
Hvala za prisrcne prispevke in cestitke!
Marti cestitke za 1. vnukinjo Julijo!
Zalka, ustavile se bomo prav gotovo "na koncu sveta" (Finisterra) biggrin !
Prisrcne pozdrave vsem iz Negreire!
09/08/09 18:30:56

Lea1 je napisal-a:

Čestitke za že drugi dosežen cilj, upam samo, da ne bosta čofnili v vodo in kar tako nadaljevali poti. Če pa že bosta, vedita, da ne bosta prišli v Indijo ampak (baje) v Ameriko. Pa zdi se mi, da sta tako navdušeni nad hojo, da mogoče mislita še nazaj priti peš wink
09/10/09 22:20:36

jelka je napisal-a:

Lea1,
Hvala za cestitke! Nadaljevali sva se za Muxio in bilo je prekrasno! Muxia nama je bila se bolj vsec kot Finisterre!
Prisrcne pozdrave iz Finisterre!
Marija in Jelka (Andreja je pa ze doma!)
09/12/09 13:58:21

jelka je napisal-a:

Vse najboljse Zali za 1. rojstni dan!
Babici Marija in Jelka biggrin
09/12/09 14:07:13

Julči je napisal-a:

Najlepša hvala za čestitke obema babicama!!!!
Zala, z mamico in očijem!
09/12/09 20:36:45

Zalka je napisal-a:

Č e s t i t a m ! ! ! ! !

Zalka
09/13/09 20:04:43

Dorica je napisal-a:

Jelka, čestitam. Sem spremljala vseh 680 km. Bravo, čestitam tudi tvojima sopohodnicama.
09/13/09 20:45:23

Mary Pluth je napisal-a:

Dear Jelka,

Congratulations!!!!!! to you and your fellow-walkers. What a fantastic accomplishment!!!
09/14/09 00:38:04

jelka je napisal-a:

Zalka, Dorica in Mary Pluth (Mimi),
Prisrcna hvala za cestitke cool
Pozdrave iz Santiaga!
09/14/09 14:49:41

Marija Knez je napisal-a:

Zdravo
Tudi jaz se letos na jesen odpravljam na romanje ali pa drugo leto na pomlad. Zanima me samo ali je potrebno vsa prenočišča vnaprej rezervirati, ali samo tista v začetku. Pa tudi kako ste rezervirale? A ste kaj nabirale kondicije preden ste šle?
Lep pozdrav,
Marija iz Idrije
01/02/10 19:32:21
Dodaj komentar
:

:
:

V polje vpišite naslednjo številko:
enajst => (Primer: enaintrideset => vpišite: 31)




biggrin ! ? cool
confused idea lol oops
cry twisted arrow eek
evil frown mad wink
neutral razz rolleyes surprised