"KISIKA NI,

PIRA NI,

PAŠTA TJE PA SEM

PANAČ MEDE

ČEZ DAN SE DIELA LED

NIJKI TAGGA JE PAMIR"

                                                                       Renato

Spodaj pa si oglejte še sliko!!!

Ko pa mi je naš Bine pred letom povedal, da je to lepa gora, visoka čez  tri tisoč metrov in to na meji med Avstrijo in Švico, me je stvar začela pošteno zanimati. Povedal je še, da gre za kombinirano ledeniško plezalno avanturo. Super, sem pomislil in kmalu zatem smo se člani planinske sekcije ŠD GAMS Kobarid odločili, da bomo turo opravili v prvi polovici julija 2008. Sprava smo upali, da gre na turo stalna posadka. Zbrali smo nekaj osnovnih zemljepisnih podatkov o poti in gori in ugotovili, da je kljub svojim 3312m Piz Buin najvišji vrh avstrijske dežele Vorarlberg in drugi najvišji vrh pogorja Silvretta. Ko pa je prišel težko pričakovani dan odhoda smo se v  udoben Binetov avtomobil usedli le štirje.

Glavne značilnosti: zahtevna proga 35 km dolžine, 5100 metrov višinske razlike, odlična organizacija, čudovita gorska pokrajina.

V nedeljo 25.5.2008 sem se udeležil domače tekme in sicer teka na tolminski grad. Gre bolj za sprint progo, kjer se v 2. km povzpneš za 200 metrov. Tekme sem se udeležil že četrtič in vedno znova pridem rad, saj gre za druženje tekaških prijateljev - TMINSKIH MIGAVCEV, kateri smo ob tej priložnosti praznovali tudi prvo leto obstoja.

Dne 01.05.2008 smo se v Italiji v izredno slabem vremenu udeležili lepe triatlonske tekme.

Lep sončen dan nas je ponesel v bližnji Bovec, kjer se je odvijal že sedmi Bovški tek. Tek se prireja za pokal primorskih novic, prav tako pa je letos štel tudi za slovenski pokal.

Že petič zaporedoma sem se udeležil malega kraškega maratona v Sežani. Tokrat se je na  velikonočno nedeljo na startu na razdalji 21,1 (Članski tek)  in 8 km (Družinski tek)  zbralo ok0li 2100 tekmovalcev.

V sredo 28. novembra 2007 me je poklical Aleš (Pisk) in vprašal, če bi šla plezat v Severno triglavsko steno - Slovensko smer, ker, da je že dan prej poizkušal s soplezalcem Zorcem (Tratnik Zoran) iz Spodnje Idrije, vendar jima ni uspelo, ker sta zgrešila smer. Zaradi zimskih razmer sem bil siguren, da ne misli resno, ko pa mi je zatrjeval, da so razmere dobre mi je predlog postal všeč. »Zmenjeno«, sem mu rekel in mu hkrati povedal, da je stvar izvedljiva v petek 30. novembra, vendar moram biti ob 19.00 uri že v službi na MMP Robič.

Pred vami je popolno poročilo našega asa, ki je v začetku decembra skupaj s svojo ženo Klavdijo uspešno "oddihal" VELIKI MARATON. Preberite si spodaj, kako so potekale priprave nanj in si skozi celotno sliko ustvarite to, kar mnogi izmed nas ne bodo nikoli dosegli. To je za garače... to je za "norce"... to je za CHAMPIONE!!! In naš LEŠNIK zagotovo spada mednje.

Pa poglejmo kako;