Pred kratkim sem se drugič v moji tekaški karieri(prvič 2004) udeležil gorskega maratona štirih občin (GM4O).

Glavne značilnosti: zahtevna proga 35 km dolžine, 5100 metrov višinske razlike, odlična organizacija, čudovita gorska pokrajina.

V soboto 21. junija je bil lep sončen dan, a ker je prejšnje dni deževalo nasičen z vlago in zelo vroč.

Skupaj s Klavdijo sva vstala zgodaj zjutraj, odpeljala otroke v varstvo in se podala v Baško grapo, kjer se je ob 08.00 uri začel »krvavi tek«. S startne črte se je pognalo 260 udeležencev ( 46 žensk).

Proga se neusmiljeno vzpne že na samem začetku, kjer je do prve okrepčevalnice treba premagati več kot 400 metrov višinske razlike, potem se »nekoliko umiri«, malo gor in dol in potem prvi od treh najbolj strmih klancev. Potrebno se je povzpeti na Koblo (1590) in takoj potem še na Črno prst (1760) - najvišjo točko maratona. Sledi »nori spust do Hudajužne (361) in zopet močan vzpon - ura resnice na Porezen (1590) nakar se je potrebno še spustiti do Petrovega Brda (803).

Za tokratni tek sem se dobro pripravil. Bil sem nabit z energijo in dobrimi mislimi. Do črne prsti mi je šlo odlično, potem je sledil spust in ko sem z vso močjo priletel v gozd se mi je pod noge postavila korenina in že sem poletel dobre tri metre.

Posledice - potolčeno koleno, komolec, rama. Vse peče in boli, vendar nadaljujem. Pri naslednji okrepčevalnici v Kalu se srečava še z eno gamsinjo - Danico. Sam sem bolj skrbel za moje rane in jih poskusil nekoliko očistiti z vodo. Danici, kateri je tokrat šlo »peklensko« hitro zaželim srečo in že je več ni.

Sam tečem kolikor pač gre glede na to da me kar v redu boli koleno predvsem pa vse peče od odrgnin. Ko prispem v najnižjo točko maratona - Hudajužno se me loti zdravniška ekipa. Slišim tudi nasvete o odstopu. Vendar o tem niti ne razmišljam. Gremo do konca - čeprav sem rezultat že takoj po padcu odmislil. Po kakšnih 10 minutah zagrizem v Durnik, moj korak ni tak kot bi moral biti, pa vendar se nekako prebijam proti vrhu. V glavi mi roji le eno - pridi čim više in ne odstopi.

Na Poreznu me pričaka navijaška skupina Tminskih migavcev med njimi mi nekdo ponudi tudi »kozla«, katerega se nisem branil, prav tako sem deležen masaže s strani nežnejšega spola.

No če ne za drugo vsaj za to je bilo vredno »prilesti do tukaj«.

Sledil je še spust do Petrovega Brda in prihod v cilj v času 4 ure 39 minut. Absolutno 30 mesto, kategorija 11 mesto.

V cilju izvem, da je članica našega društva Danica Kovačič zmagovalka v ženski konkurenci  s časom 4 ure 10 minut.

Absolutno 11 mesto.

Vsaka ti čast in kapo dol!!!

V času  6 ur 5 minut  pride v cilj še en naš član Damjan Manfreda. (na tekmi tokrat nastopil za ŠD Fontano, katere član je prav tako)

Absolutno 141 mesto, kategorija 21 mesto.

Vsekakor je na navedeni tekmi zmagovalec prav vsak, ki uspe v osmih urah premagati navedeno razdaljo!!!

Vsi rezultati na http://www.lto-sotocje.si/maraton/

"Srečni so tisti, ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti, ki so se pripravljeni potruditi, da se bodo uresničile ."

Renato